Pod tem naslovom je bil v ONI (5.9.2017) objavljen intervju s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež- Bogataj. V njem je med drugim dejala: »Če se ne bo zmanjšala količina porabljene energije …, in če bo ta energija še vedno fosilna, potem bodo drastične spremembe okolja do sredine stoletja že resna grožnja gospodarstvu, zdravju in kakovosti življenja na sploh.« Iz tega bi bilo razumeti, da je glavni vir podnebnih sprememb fosilna energija, kar pa je vsaj zelo sporno, če ne napačno. Med najhujšimi uničevalci podnebja, če že ne najhujši, je namreč konvencionalno kmetijstvo z masovno živinorejo na čelu. O tem kolikšen je delež živinoreje v podnebni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po študiji, objavljeni v World Watch Magazine leta 2009. Gre torej za velikega uničevalca podnebja in seveda tudi okolja (tla, vode, zrak). Da ne omenjam desetine milijard živali (brez rib), ki jih človeštvo letno masakrira za svojo hrano. In za povrh je hrana živalskega izvora za človeka zelo škodljiva, kar je znanstveno dokazano. Kljub izjemno negativnim vplivom živinoreje na vse, pa ima ta dejavnost status »svete krave«, saj zanjo niso predvideni kakšni posebni omejitveni ukrepi glede podnebja, kot se to pripravlja za promet … Nasprotno, ta uničevalna dejavnost je še naprej subvencionirana z javnim denarjem, planira se celo povečanje proizvodnje mesa, torej tistega živila, ki je ubilo več živih bitij, kot vse vojne na svetu. Seveda pa same krave v pri živinorejskem statusu »svetih krav« niso »svete«. So ene glavnih žrtev človeka in njihova kri teče v potokih, saj je dnevno zverinsko umorjenih na milijone teh nedolžnih živali. »Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje,« je že pred leti zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Po študiji univerze v Oxfordu (2016) bi prehod na vegansko prehrano drastično znižal izpuste toplogrednih plinov. Zanimivo je, da klimatologinja dr. Kajfež-Bogatajeva o tej zelo pomembni temi v intervjuju ne govori.
Že več desetletij se ve za podnebne spremembe, pa se kljub temu ni kaj dosti storilo. Ko je bil še čas, da bi se podnebne spremembe ustavile, politika tega ni storila, čeprav ima v rokah škarje in platno. Zdaj politika govori o prilagajanju na podnebne spremembe, pa se tudi kaj dosti ne stori. Na določenih delih zemlje pa niti ni več podnebnih sprememb, tam so že podnebne katastrofe s hudimi poplavami, sušami, orkani, hudo vročino ali mrazom … in velikim številom mrtvih in razseljenih. Očitno vladajoči politiki ustrezajo podnebni begunci in celo »podnebne« vojne. Drugače si ni mogoče tolmačiti dejstva, da ne stori praktično ničesar pomembnega v zvezi s podnebnimi spremembami. Ali bi bilo mogoče iz tega sklepati, da namerno »bremza« boj proti podnebnim spremembam? Mogoče za to, ker določene politične elite pri vseh teh spremembah računajo na takšne ali drugačne koristi ne glede na to, kakšne katastrofe bodo sledile. Ne glede na to, da bodo zaradi podnebnih katastrof umirali milijoni.
»Kevin Anderson, znani klimatolog, govori o tem, kako klimatologi v zasebnih debatah priznavajo veliko bolj nevarno in usodno stanje, kot ga izrekajo javno,« je v Sobotni prilogi Dela (1.7.2017) dejal Tadej Troha. Ni dvomiti, da politika pozna pravo stanje podnebja in da marsikaj javnosti ne pove. Predvsem pa posledice podnebnih sprememb skupaj z znanstveniki prestavlja proč od sedanjosti, bolj ali manj proti koncu oz. sredini stoletja. Toda stvari se odvijajo mnogo hitreje, kot si marsikdo misli. Ali ni to potem zavajanje ljudi? Tako je vprašanje, ali bo Slovenija leta 2030 takšna, kot je zdaj. Malo verjetno. In leta 2025? Bo boljše ali slabše? Bodo samo spremembe ali že tudi katastrofe? Bil pa je čas, še ne daleč nazaj, ko bi se to slabo lahko preprečilo. Pa se ni hotelo!
Objavljeno v reviji ONA (priloga Dela in Slovenskih novic) dne 19.9.2017.
Dodaj odgovor