Pravična država sloni na uživanju sadežev,
krivična na mesojedstvu.
(Platon, 427-
Škof Hieronim:
Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju, polnimo vreče z zlatom in nič nam ni dovolj.
Nietzche:
Cerkev je največja korupcija, kar si jih je mogoče zamisliti.
Kardinal Vagnozzi:
Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.
Nezmotljivi papež Pij XI.:
Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.
Zgodovinar Karlheinz Deschner:
Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-
Katoliška cerkev kot cerkev nevernikov (6.9.2011)
Na študijskih dnevih Draga 2011 je nastopil tudi duhovnik Stres, vodja ljubljanske katoliške metropolije. V svojem prispevku je med drugim dejal, da v Sloveniji več ljudi pripada katoliški cerkvi, kot pa jih veruje v Boga in da deklarirani katoličani vse manj verujejo v Boga. (Delo, 5.9.2011)
Če katoliški vernik ne veruje v Boga, gre za nevernika. Če je v katoliški cerkvi vedno več tistih, ki ne verujejo v Boga, potem je v njej vedno več nevernikov. Cerkev tako vedno bolj postaja cerkev nevernikov, cerkev ateistov. Mogoče bi kdo rekel, da gre za poraz cerkve, ker je vedno več njenih vernikov nevernih. Vprašanje je, ali je temu res tako. Vprašanje je, kaj je resnična naloga katoliške cerkev. Ali je to delovanje za Jezusa, Kristusa, kot to sicer ves čas poudarja cerkev s papežem na čelu, ali pa proti njemu?
Cerkvena zgodovina je znana. Gre za izjemno nasilno in krvavo zgodovino, ki se nadaljuje tudi v sedanjosti. Dejstvo o tem so javno znana. Zato je na mestu ugotovitev znanega nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do danes bolj obremenjena z zločini kot katoliška cerkev. Ta nasilna cerkvena ideologija, ki je pripeljala do hudih zločinov, izhaja iz cerkvene biblije, ki v celoti velja tudi danes. Zato se cerkveni zločini dogajajo tudi v sedanjosti. Eden izmed njenih največjih zločinov je v tem, da ima neizmerno bogastvo. Tega še povečuje, namesto da bi ga razdelila med reveže. Na eni strani ogromno bogastvo, na drugi strani množice revnih in lačnih. Deset tisoči umirajo dnevno, cerkev pa si še bolj kopiči svoje bogastvo. Katoliška cerkev v skladu s svojim glavnim verskim tekstom, biblijo, podpira tudi ubijanje ljudi, živali in uničevanje narave. Tudi človekove pravice so ji zanimive samo v toliko, v kolikor jih lahko uporabi za svoje namene in ji ne predstavljajo vrednote same po sebi.
Kaj pa je rekel Jezus: »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) Rekel je tudi, da naj ljubimo svoje sovražnike in kdor prime za meč, bo z mečem pokončan ter karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili. On to ni samo govoril, temveč tudi živel.
Čeprav katoliška cerkev zelo dobra pozna Jezusovo življenje in njegov nauk, pa temu ne sledi že od vsega začetka. Iz tega je mogoče jasno zaključiti, da ne deluje za Jezusa, temveč proti njemu. Ne deluje za Boga, temveč proti njemu, deluje za tistega, ki je proti Bogu, to pa je satan. Zato je dejstvo, da je v cerkvi, in seveda tudi drugje v družbi, vedno več nevernikov, cerkvena zmaga in ne poraz. S tem namreč izpolnjuje svojo nalogo, da ljudi odvrne od Jezusa, Kristusa oz. Boga. Kajti kdo bo še verjel oz. veroval v takšnega krutega in hudobnega boga, kot ga prikazuje katoliška cerkev!? Seveda pa katoliška cerkev javno ne razglaša, kaj je njena naloga, v javnosti se prikazuje kot Kristusova cerkev, čeprav z njim nima ničesar skupnega. In na ta način zavaja tiste, ki iščejo Boga, saj mislijo, da je Bog v katoliški cerkvi.
Jasno pa je, da je cerkvena zmaga samo začasna, kajti katoliška cerkev ne more premagati Boga, kot si to želi in kot to dela. Tisti, ki iščejo Boga, ga bodo slej ali prej našli.
Tuja država napada slovenski družinski zakonik (4.9.2011)
V Sloveniji poteka burna razprava o novem družinskem zakoniku. Mnogi mu oporekajo, predvsem tisti, ki spadajo sfero katoliške cerkve. Sama cerkev ne stoji ob strani, temveč se je postavila na čelo nasprotnikov zakonika in zahteva referendum o njem. Kot piše Ranka Ivelja v Dnevniku (Objektiv, 3.9.2011), je cerkev „za ta namen ponudila vso svojo infrastrukturo, od strežnikov, cerkva, so svojih institucij in ljudi.“ Nadalje piše Ranka Ivelja: „A čeprav v svoj zagrizeni ideološki boj tako nespodobno populistično žene tudi svoje premalo poučene in s predsodki prepojene cerkvene ovčice, ji ni mogoče odrekati pravice, da se o zakoniku izreče. Cerkev po ustavi pač ni ločena od družbe in politike, temveč od države. Nihče pa nima pravice lagati, s polresnicami zavajati ljudi ter pod pretvezo varovanja družine trgati določb zakona iz konteksta in jih zavijati v iracionalne strahove.“
Težko bi se bilo strinjati z navedbo R. Ivelje, da se sme cerkev izrekati o družinskem zakoniku. Katoliška cerkev je namreč tuj pravni subjekt, ki ima svoj sedež v Vatikanu. Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. Katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu ni demokratična institucija, temveč gre za diktaturo ene same osebe, to je papeža. Poleg diplomatskega predstavnika (nuncij) v neki državi, ima katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu v tej državi tudi svoje organizacije oz. sestavne dele kot npr. škofovsko konferenco, škofije, župnije, redove … Vsi ti so vezani izključno na sveti sedež oz. papeža, torej na tujo državo in zato morajo v tej državi striktno izvajati politiko, ideologijo in vero te tuje države. Seveda vse to velja tudi v Sloveniji. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so npr. škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati. Zato se katoliška cerkev v Sloveniji ne sme opredeljevati do družinskega zakonika, saj se s tem vmešava v notranje zadeve neke države. Moralo bi intervenirati zunanje ministrstvo RS in opozoriti sveti sedež in katoliško cerkev, da preneha s tem. Kako bi bilo, če bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v razpravo o družinskem zakoniku in bi podpirali Avstrijce, živeče v Sloveniji pri zahtevi za referendum. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje.
Bit katoliške cerkev je laganje, širjenje polresnic, zavajanje ljudi ... Zato ni čudno, da katoliška cerkev tudi v primeru razprave o družinskem zakoniku sledi svoji osnovni nalogi: širiti laž, zavajati ljudi …, o čemer govori tudi Ranka Ivelja v svojem članku Laži, manipulacije in izmišljije (Objektiv, 3.9.2011) S tem cerkev dela razdor med ljudmi in želi destabilizirati družbo v Sloveniji. Dela v smislu načela: loči, veži in vladaj, kar je osnovno demonsko načelo. Ve pa se koga cerkev zastopa.
Katoliška cerkev svojim klerikom prepoveduje imeti družine. Ali ni potem zelo nemoralno, da cerkev napada družinski zakonik in zahteva referendum o njem, sama pa svojim klerikom ne dovoli imeti družine? Delovati nemoralno pa je v nasprotju s slovensko ustavo, kajti morala je del načela pravne države.
Sicer pa je družina po meri cerkve naslednja: otrok nova stvar, mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče bog i batina, vsi trije pa morajo ubogati cerkev oz. so njena last, vsaj v duhovnem smislu, jo financirati in širiti vero; v primeru nepokorščine pa jim sledijo grožnje in celo večni pekel. Za takšen tip družine si cerkev z vsemi 嗾iri prizadeva. Dru枴nski zakonik pa podira to cerkveno podobo dru枴ne, zaradi 鐺sar ga cerkev srdito napada. ﾈe se cerkvena slika o dru枴ni podre, dru枴nski zakonik pa to, kot 枡 navedeno, vedno bolj podira, se zamaje celotna cerkev. ﾈe je vedno manj klasi鈩ih dru枴n, je vedno manj krstov dojen鑢ov in s tem vernikov, in to cerkev vedno bolj slabi. Katoli嗅i cerkvi pri dru枴nskem zakoniku ne gre za otroke same po sebi, temve nje skupaj s klasi鈩o dru枴no jemlje samo kot orodje za vladanje in izkori夊anje. In ni drugega. Vse ostalo so igrice za naivno javnost.
S kapitalizmom je nekaj narobe (3.9.2011)
„S kapitalizmom je nekaj narobe, mora obstajati boljša porazdelitev bogastva, morda bi morala Amerika na pot demokratičnega socializma,“ ponavlja besede baptističnega pastorja in borca za človekove pravice Martina Luthra Kinga teolog in profesor etike Robert Franklin. (Priloga Večera V soboto, 3.9.2011)
Že dolgo je znano, da je nekaj narobe s kapitalizmom, katerega temelj je izkoriščanje ljudi, živali in narave. Zaradi tega to obliko družbene ureditve na veliko podpirajo biblijske cerkve, tako katoliška, protestantska, judovska …, ki v osnovi temeljijo na razlikah med ljudmi: pravoverni gredo v nebesa, neverni v pekel, pravoverni imajo pravice, neverni ne. Te zadnje je potrebno čim prej iztrebiti, uči npr. katoliška cerkev. Kapitalizem daje cerkvi bogastvo, moč in družbeni vpliv, kar ta izkorišča za širjenje svoje vere. Cilj širjenja vere pa je samo k povečevanje cerkvenega bogastva in družbene moči. Ljudje, živali in narava cerkve ne zanimajo. To so zanjo samo proizvodna sredstva ter vir za njeno širitev in bogatenje. Tisoče milijard evrov v cerkvenih blagajnah na eni strani in milijarde revnih in lačnih na drugi strani pove vse.
Redki so spoznali bistvo cerkve. Vprašanje je, ali lahko med nje štejem tudi pastorja Kinga, ki sicer ugotavlja, da je s kapitalizmom nekaj narobe in da mora obstajati boljša porazdelitev bogastva, pri čemer predlaga pot demokratičnega socializma. Z njim bi po njegovem lahko dosegli boljšo porazdelitev bogastva. Verjetno bi lahko s socializmom nekoliko izboljšali porazdelitev bogastva. Vprašanje pa je, ali je to rešitev.
Martin Luther King je poznal 10 Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori, saj je bil baptistični pastor. Zato je zanimivo, da kot pot k boljši porazdelitvi bogastva ni predlagal izpolnjevanje Božjih zapovedi in zlatega pravila iz Govora na gori. Kajti, ali bi bila takšna demonska porazdelitev bogastva, ko peščica poseduje več kot polovico svetovnega bogastva, število revežev in lačnih pa hitro raste, mogoča, če bi ljudje izpolnjevali zapoved Ne kradi? Ali je mogoča takšna demonska porazdelitev bogastva, če bi ljudje izpolnjevali Ne ubijaj ali Ne laži? Ali če bi ljudje živeli zlato pravilo, ki pravi, kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim? Ali si kdo želi biti reven ali celo umreti od lakote? Ali pravičnost, ki je v osnovi neskončno bogata, vsebuje takšno porazdelitev bogastva? Ali pa je del pravičnosti to, da so vsi bogati, ni pa revežev niti ekstremno bogatih! Seveda takšna pravičnost ne pride sama od sebe, temveč jo je potrebno živeti. Po dejanjih jih boste spoznali, uči cerkev. Zato bi morali biti vzor tisti, ki o njej na veliko govorijo. To pa so predvsem kleriki s papežem, kardinali in škofi na čelu.
Martin Luther King še vedno ostaja na cerkveni liniji. Ker ni v interesu cerkve, da bi bili vsi ljudje bogati, to bi namreč zanjo pomenilo konec, deluje z vsemi silami proti temu. Z vsemi silami deluje proti temu, da bi ljudje izpolnjevali 10 zapovedi in tako šli po drugi poti, kot jo uči cerkev. Ta namreč uči pot izkoriščanja, nasilja, ubijanja ljudi in živali, kršitve človekovih pravic, uničevanja narave … Kaj pomeni ta pot, lahko vidimo v vsakdanjem svetu. Deset Božjih zapovedi je samo krinka, pod katero cerkev skriva svojo demonsko naravo.
Kapitalizem s svojo pravno državo predstavlja za katoliško cerkev okvir, ki ji omogoča obstoj. Pravična država pomeni za cerkev propad, enako pa tudi za kapitalizem, socializem in podobne družbene ureditve, ki temeljijo na izkoriščanju in nasilju. Seveda pa to ne pomeni konec človeštva in zemlje. To pomeni, da bo zemlja zopet vzcvetela, na njej pa bodo prebivali samo miroljubni ljudje, ki miru ne bodo živeli samo med seboj, temveč tudi do narave in živali.
Orkan Irene in zakon setve in žetve (28.8.2011)
Na vzhodni ameriški obali divja orkan Irene. Ogroženih je kar 65 milijonov prebivalcev in velika ameriška mesta New York, Washington, Philadelphia in Boston. S tega območja so skupaj evakuirali okoli dva milijona ljudi. Izredne razmere so razglasili v ameriških zveznih državah Severni Karolini, Marylandu, Virginii, Delawaru, New Jersyju, New Yorku in Connecticutu. Orkan se razteza na površini s premerom slabih 900 kilometrov. Devet ljudi je že umrlo, promet je zastal, brez elektrike je ostalo 3 milijone ljudi.
Že skoraj apokaliptične razmere na vzhodni obali ZDA niso slučajno. Dejstvo je, da so ZDA eden največjih svetovnih uničevalcev našega planeta ter ljudi in drugih živih bitij. Če se spomnimo samo druge svetovne vojne in atomske bombe ter rušilnih bombardiran nemških mest, če se spomnimo zalivske vojne v devetdesetih letih, napada na Irak in Afganistan in druga izjemno nasilna dogajanja, kjer je in kjer sodeluje Amerika. Vsak leto v ZDA zakoljejo stotine milijonov živali, v gozdovih pomorijo desetine milijonov prosto živečih živali, v poskusnih laboratorijih mučijo milijone živali ... Kakšno nasilje se sprošča oz. ustvarja pri teh dogodkih, si sploh ni mogoče zamisliti.
Nasilje ne more ostati brez odziva. Nasilje, ki ga ZDA izvaja npr. v Iraku in Afganistanu se ne izgubi. Izjemno nasilje, povzročeno z odvrženima atomskima bombama na Japonskem se ni izgubilo. Obstaja naprej, saj se nobeno nasilje ne izgubi. Nasilje je namreč energija, ta pa se glede na dognanja fizikov, ne izgubi. Vso strahotno nasilje, ki ga je povzročila Amerika, npr. z vojnami, umori ljudi in živali … obstaja kot energija naprej. In to kot negativna energija, kot energija uničevanja, saj je bila kot takšna ustvarjena.
Negativna energija, torej energija uničevanja, ki jo je ustvarila Amerika, je njena last, saj izhaja iz nje. Zato se lahko ta energija po sistemu enako privlači enako slej ali prej vrne k tistemu, ki jo je ustvaril, torej k ZDA. Ali ni orkan Irene manifestirana negativna ameriška energija? Ali je mogoče slučajno, da ima orkan Irene že skorajda apokaliptične razmere? Ali ne prihaja čas, ko se negativna energija, ki jo je ustvarila Amerika, vrača k njej nazaj? In to v obliki raznih orkanov, potresov, suš, terorizma …
Glede na to, koliko gorja je Amerika povzročila po svetu, je samo vprašanje, kaj se bo dogajalo v prihodnje? Mogoče bo čez leta orkan Irene označen za orkanček glede na to, kakšne strašne posledice bodo imeli takratni orkani! Mogoče leto 2012 že teče. Negativna energija, torej energija nasilja, se vedno hitreje in v vedno večjih količinah vrača k tistim, ki so jo ustvarili. Zato so tudi naravne katastrofe in človeške katastrofe vedno hujše.
Kravica Yvonne želi živeti v svobodi (23.8.2011)
V Nemčiji poteka divji lov na kravo Yvonne, ki je pred nekaj meseci pobegnila iz neke kmetije. Krajevna nemška oblast je zahtevala odstrel kravice, ker naj bi bila nevarna, saj se je skoraj zaletela v policijski avtomobil. Nemški časnik Bild je na njeno „glavo“ razpisal celo nagrado 10.000 evrov. (Dnevnik, 18.8.2011) O pobegli živali pišejo mnogi svetovni mediji, dobila je celo svojo pesem z imenom: "Yvonne, ti divja krav'ca". Yvonne se spretno izogiba ljudem. „Lokalni prebivalci so jo na primer skušali zvabiti iz gozda tako, da so pripeljali njeno sestro Waltraut, njenega sina Friesija in privlačnega bika Ernsta, a brez uspeha,“ piše med drugim na spletni strani Siola. (http://www.siol.net/svet/zanimivosti/2011/08/na_bavarskem_divji_lov_na_kravo_yvonne.aspx)
Očitno je, da želi živeti Yvonne na svobodi in da je nič več ne more prisiliti, da bi se vrnila v koncentracijsko taborišče, kjer je prej živela. Nobena vaba, niti v osebi njenega sina ali sestre, ne pomaga. Kot vsako bitje, si tudi ona želi živeti kot svobodno bitje, kot bitje, ki ni privezano v hlevu, kot bitje, ki ji ni potrebno živeti v lastnem WC-
Ali je tudi ta dogodek znanilec novih časov? Časov, kjer ne bo več izkoriščanja živali, časov, kjer bodo lahko te živele v miru s človekom do svoje naravne smrti. Časov, kjer se bo zlato pravilo, torej, kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, uresničevalo tudi v odnosu do živali in kjer bodo živali dobile svoje mesto, ki jim od vsega začetka tudi pripada, to je mesto enakopravnih subjektov v naravi. Seveda v skladu z njihovo stopnjo zavesti.
Ali je tudi ta dogodek znanilec nastajanja kraljestva miru, o katerem je govoril prerok Izaija? „Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levič se bosta skupaj redila, majhen deček ju bo poganjal. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali in lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo in odstavljeni bo iztezal svojo roko v modrasjo odprtino.“ (Iz 11,6-
Kje je meja ločitve države in cerkve? (19.8.2011)
Religiolog Aleš Černič je v zvezi z nastopom Civilne iniciative za družino in pravice na Brezjah v okviru cerkvenega praznika Marijinega vnebovzetja, ko je ta agitirala za referendum o družinskem zakoniku, tega pa zavrača tudi cerkev in pri tem podpira to iniciativo, dejal, da ima cerkev pravico zavzemati se za določene vrednote in družbene cilje, pri čemer je težko presojati, kje je meja ločitve države in cerkve. (Mladina, 19.8.2011)
Kje je meja ločitve države in cerkve, je zelo preprosto dolo鑛ti. Pravzaprav je jo dolo鑛l kar Jezus iz Nazareta, ko je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. ﾈe njegovo kraljestvo ni od tega sveta, potem tudi kraljestvo cerkve ni od tega sveta, saj je cerkev po svojih lastnih besedah Kristusova cerkev. To pa pomeni, da mora 枴veti po Desetih božjih zapovedih in Govoru na gori ・kot je to 枴vel in u鑛l Jezus, Kristus. Jezus iz Nazareta s svojim življenjem in naukom nikoli ni prestopil meje lo鑛tve med dr杪vo in cerkvijo. ﾈe cerkev 枴vi po desetih zapovedih in zlatem pravilu, ki pravi, da ne stori drugemu, kar ne 枡li・ da drugi stori tebi, ne more prestopiti meje lo鑛tve. Jezus je rekel tudi, daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Bo柬ega. Tudi te njegove besede jasno dolo鐶jo mejo med dr杪vo in cerkvijo.
Ker pa cerkev seveda ne sledi Jezusu iz Nazareta, na katerega se sicer stalno sklicuje, pa stalno prestopa mejo med dr杪vo in njo, ki jo je za鑽tal Jezus in v bistvu po svoje povzema tudi ustava v 7. 鑞enu. Cerkev se stalno ukvarja s politiko in vme啾va v dr杪vne zadeve in s tem kr喨 Jezusove besede o notranjem kraljestvu, torej o 枴vljenju po visokih eti鈩ih na鐺lih, ki izhajajo iz Bo柬ega nauka.
Zakaj se cerkev ukvarja s politiko in vme啾va v dr杪vne zadeve?
Cerkev si ves 鐶s zagotavlja obstoj z nasiljem, sprego s kapitalom in dr杪vo in ne z notranjo mo鑠o, ki bi izhajala iz sledenja Jezusu. ﾈe bi 枴vela Deset zapovedi oz. Govor na gori, bi bila torej vzor, bi ji mnogi ljudje prostovoljno sledili, saj bi ugotovili, da so Bo柬e zapovedi njim v korist. Tako ne bi bilo potrebno, da si cerkev 鑞anstvo zagotavlja s protiustavnimi krsti dojen鑢ov in nezmo柤ostjo celovitega izstopa. Ker pa nima notranje mo鑛, ho鐺 imeti zunanjo, do katere pa lahko pride samo s politiko, bogastvom in dr杪vnim financiranjem cerkve, kar je kraljestvo tega sveta. Brez tega bi bila cerkev minorna manj喨na, 鐺 bi sploh obstajala.
Otrok ni last staršev (16.8.2011)
V Večeru (13.8.2011) je bil z zgornjim naslovom objavljen intervju s starosto slovenske pediatrije dr. Kornhauserjem. V intervjuju je ta dejal, da vegetarijanska hrana za organizem majhnega otroka ni zadostna in da bi tukaj morali biti zdravniki neomajni, razen tega pa so biološke vede dokazale pravilno prehrano.
Verjetno dr. Kornhauser ne pozna stališč dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, da je lahko izjavil kaj takega, kajti ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) pravita, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-
Dejstvo je, da sta uravnoteženi veganska in vegetarijanska prehrana primerni tudi za otroke in je zato nerazumljivo, da pediater zahteva, da morajo starši hraniti svoje otroke z mesom in drugimi živili živalskega izvora, za katere je znanstveno dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni, npr. rak, diabetes, srčno-
V intervjuju je dr. Kornhauser tudi smiselno izjavil, da je nekaj patološkega pri starših, ki dajo otroku vegetarijansko oz. vegansko prehrano in da je to potrebno zdraviti, vključil pa naj bi se tudi psihiater. Vprašanje je, kje je ta patologija: pri tistih, ki priporočajo oz. celo zahtevajo, da otrok uživa škodljivo hrano, hrano, ki mu lahko prinese bolezni, ali pri tistih, ki želijo otroka obvarovati in mu ne dajo npr. škodljive mesne hrane. Tudi je vprašanje, kdo je zrel za psihiatra oz. zdravljenje: tisti, ki škodi otroku s tem, da ga posiljuje s škodljivim mesom ali tisti, ki ga tega želi obvarovati.
Križarska vojna zoper vegane (14.8.2011)
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, ki naj bi bil podhranjen, njegovi starši pa naj bi bili vegani. V zvezi s tem dogodkom je UKC organiziral tiskovno konferenco o priporočenih smernicah o prehrani otrok, na kateri je nastopilo nekaj zdravnikov. Ker je bilo na tiskovni konferenci slišati, da krivde za otrokovo smrt nihče ne pripisuje načinu prehrane, se postavi vprašanje, zakaj je bila potem tiskovna konferenca namenjena načinu prehrane otrok? Zakaj je bilo na tiskovni konferenci govora v glavnem samo o vegetarijanstvu oz. veganstvu, če vzrok smrti otroka ni način prehrane? Očitno je medicinska stroka na ta način, torej posredno, želela javnosti sporočiti, kaj je po njenem pravi vzrok smrti. In to kljub temu, da še ni znan vzrok smrti in da bo o tem pripravljeno tudi izvedensko mnenje.
Če je bil otrok podhranjen, temu ne more biti kriva vegetarijanska ali veganska prehrana, temveč to, da mu starši niso dali dovolj hrane ali pa da je bil bolan in ga starši niso peljali k zdravniku. Nerazumljivo tudi je, da uradna medicinska stroka krivi vegansko prehrano staršev za smrt dojenčka, če se še sploh ne pozna vzroka smrti, ve se namreč samo to, da je prišlo do sepse, torej zastrupitve krvi. Namesto da bi počakala na uradne rezultate vzroka smrti, je ta dogodek s pomočjo medijev izkoristila za napad na vegetarijanstvo oz. veganstvo. Gre za neetično in nepošteno dejanje. Nerazumljivo je tudi, da predstojnik malega in v svetovnem merilu nepomembnega kliničnega oddelka UKC Ljubljana na tiskovni konferenci pravi, da pri veganstvu ni mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, zato je ta način prehrane škodljiv in zdravju nevaren, še posebej pri otrocih (Delo, 12.8.2011), ker je to preprosto laž. To dokazujejo tudi stališča nekaterih velikih dietetičnih organizacij na svetu. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-
Iz stališča obeh omenjenih dietetičnih organizacij tudi jasno izhaja, da pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska hrana niti teoretično ne moreta biti vzrok smrti. Vzrok smrti je lahko podhranjenost, kar pa seveda z načinom prehrane ne more biti v zvezi, saj podhranjenost pomeni, da otrok ne dobi hrane oz. dovolj hrane. Kot že navedeno, pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska hrana dojenčku zagotavljata vse, kar potrebuje za pravilen in zdrav razvoj. Zato je tudi povsem nerazumljivo, da naj bi razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo pri dojenčkih odsvetoval vegetarijansko prehrano, vegansko pa celo prepovedoval, kot je bilo to omenjeno na tiskovni konferenci. Najbolj zdrava hrana prepovedana, tista, ki pa je najbolj škodljiva, to je mešana (z mesom in drugimi živili živalskega izvora), pa se priporoča. Če je omenjeni kolegij res prepovedal vegansko prehrano pri otrocih, kar je sicer zelo težko verjeti, saj nima nikakršnih pristojnosti, da bi lahko komurkoli kaj prepovedal, najmanj pa način prehranjevanja, gre za skrajno škodljivo dejanje, ki ima lahko za mnoge otroke zelo hude posledice. Namreč, za meso in druga živila živalskega porekla je nesporno znanstveno dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni kot so npr. rak, srčno-
Še enkrat:
Stališče ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-
Ob takšnih nerazumljivih stališčih zdravnikov UKC Ljubljana, ki očitno izhajajo iz uradne medicinske doktrine, se postavi vprašanje, čemu to služi oz. kaj je namen tega? Mogoče želi stroka na vsak način odvrniti ljudi od vegetarijanske in veganske prehrane? Da bi še naprej imela zagotovljene paciente za svojo dejavnost, kajti nesporno je, da živila živalskega porekla prinašajo ljudem vedno več bolezni in s tem vedno več dela zdravnikom. Če bi bili ljudje vegetarijanci ali celo vegani, bi bilo bolezni bistveno manj in s tem tudi dela za medicino in farmacijo. S podpiranjem vegetarijanstva in veganstva bi medicina torej žagala vejo, na kateri sedaj sedi. Takšno ravnanje uradne medicine je seveda v skladu tudi s Hipokratovo prisego, po kateri bolniki niso na prvem mestu, temveč so na prvem mestu zdravniki in njihov položaj. To jasno izhaja iz dejstva, da prvi trije členi te prisege govorijo o zdravnikih, bolnik pride na vrsto kasneje.
S svojim nerazumnim in škodljivim zavajanjem glede vegetarijanske oz. veganske prehrane uradna medicina, pa ne škodi samo zdravju ljudi, temveč tudi pomembno vpliva na naravo in živali. Dokazano je, da je masovna živinoreja, od koder izvirajo živila živalskega porekla, okoljsko in podnebno zelo škodljiva. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … zelo uničujejo okolje, živinoreja (vse, kar je v povezavi s proizvodnjo in prometom živil živalskega porekla) pa ima tudi v podnebnih spremembah zelo velik delež, saj po nekaterih podatkih emitira v ozračje celo več kot polovico vseh škodljivih toplogrednih plinov. Vse to uničevanje podpira slovenska uradna medicina, ko popolnoma neupravičeno odsvetuje oz. celo prepoveduje vegetarijansko oz. vegansko prehrano. Poleg tega pa podpira seveda tudi neizmerno trpljenje živali na farmah množične živinoreje in v klavnicah. Zato uradna medicina zaradi svojih škodljivih stališč glede prehrane nosi zelo veliko odgovornost pri boleznih in v uničevanju narave ter trpljenju živali. Glede na zakon, kar seješ, to žanješ, se ji utegne vse to vrniti.
Namesto da bi stroka podpirala brezmesno prehrano, saj je meso, kot že navedeno, dokazljivo rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, sili starše k temu, da svoje otroke hranijo z mesom in s tem k ogrožajo svoje lastne otroke, ki imajo lahko zaradi tega velike zdravstvene težave v nadaljnjem toku življenja. Pri vsem tem ne gre samo za velik napad na otroke, temveč tudi na vegetarijanstvo oz. veganstvo, ki že prerašča v križarsko vojno, saj mnogi zdravniki in drugi strokovnjaki izkoristijo vsako priložnost, da delujejo proti obema vrstama prehrane. Gre za namerno škodovanju vegetarijanstvu in veganstvu. Očitno gre pri vsem tem za patološko nasprotovanje uradne stroke predvsem veganstvu, ki ga očitno mnogi strokovnjaki osebno ne sprejemajo, pa čeprav ga potrjujejo ga znanstvene raziskave. Ker ga osebno ne sprejemajo, tudi druge ljudi odvračajo od njega. Gre za veliko sebičnost. Moja resnica je resnica za vse, pravijo.
Nekateri mediji so bili v poročanju o tem primeru pristranski, saj niso predstavili tudi druge plati medalje. Niso si priskrbeli mnenj tistih strokovnjakov, ki podpirajo tako vegetarijansko in vegansko prehrano in jih objavili. S tem je uradna stroka dosegli svoj cilj – da je zadeva predstavljena samo enostransko, njim v korist.
Kakšno verodostojnost lahko uživa uradna medicinska stroka, če prepoveduje zdravo, propagira pa škodljivo hrano? In s tem podpira uničevanje narave in trpljenje živali, pa seveda tudi ljudi? Kako dolgo ji bo to še uspevalo.
Koliko otrok je umrlo zaradi sepse, so pa bili mesojedci? Vsak četrti umre iz tega razloga!
Premestitve v katoliški cerkvi (12.8.2011)
V škofijah v Slovenije je s prvim avgustom prišlo do zamenjav duhovnikov. Po podatkih katoliškega tednika Družina (14.8.2011) je 122 duhovnikov je dobilo novo službo ali bilo zamenjanih.
Kot že navedeno, je bilo zamenjanih ali dobilo novo službo 122 duhovnikov. Ob tem se postavi vprašanje, koliko med njimi je pedofilov? Kajti znano je, da je cerkev mnoge pedofilske duhovnike premeščala iz župnije v župnijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok. Verjetno to dela še danes!
Po podatkih same katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Iz izkušenj je znano, da cerkev v mnogih primerih ni govorila resnice, zaradi česar je mogoče sklepati, da je pedofilskih duhovnikov mnogo več kot to prikazuje cerkev. Sociolog dr. Marjan Smrke meni, »da sta dejansko pedofilija in efebolifilija med katoliško duhovščino nadsorazmerna njenemu deležu v splošni populaciji. V Ameriki je tega celo do desetkrat več.« (http://www.park.si/2006/11/marjan-
Med premeščenimi duhovniki je torej, vsaj teoretično, kar nekaj pedofilov. 4, 5, 10 …? Koliko jih je, javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot to zatrjuje njej visok predstavnik dr. Saje (Mag, 11. 10. 2006), dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve, kot že navedeno, kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa javnosti ne pove! Niti državi.
Kaj se bo dogajalo v župnijah, kamor bodo prišli pedofilski duhovniki, se bo še videlo. Koliko otrok bodo še zlorabili? Kot ponavadi, bo cerkev te župnike zopet premestila, ko ji bo začelo „goreti pod nogami“. In čez nekaj časa zopet enako. Bolj kot grešiš, bolj si nagrajen – to je logika cerkve. Otroci bodo trpeli dalje. Pa saj je to cilj cerkve! Vedno več trpljenja na svetu!
Papež ne ve, zakaj je na svetu toliko gorja!? (10.8.2011)
V čast velikemu petku je papež v posebni televizijski oddaji odgovoril na šest vprašanj, ki jih je lastnoročno izbral iz več kot 2000 poslanih elektronskih pisem. Na vprašanje sedemletne deklice iz Japonske, zakaj je toliko gorja na tem svetu, je papež odgovoril, da odgovora ne pozna. (Dnevnik, 23.4.2011)
Škof Rima, sveti oče, namestnik Jezusa Kristusa, Petrov naslednik, glava škofovskega zbora, pastir vesoljne cerkve, naslednik apostolskih knezov, pontifex maximus, patriarh province Rim, vladar Vatikanskega mesta, sluga božjih služabnikov, nezmotljivi … na vprašanje, zakaj toliko gorja na tem svetu, odgovori, da ne ve. Nezmotljivi vladar, ki ima po cerkvenem nauku vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v cerkvi, ne ve, zakaj toliko gorja na svetu, t. i. sveti oče in t. i. Kristusov naslednik, ne ve, zakaj je toliko trpljenja na svetu. Neverjetno! Oseba, ki ima vso oblast v cerkvi in se ima za vladarja na tej zemlji, ne pozna odgovora na tako enostavno vprašanje, kot je: zakaj toliko gorja na svetu?
Dejstvo, da je papež nezmotljiv, seveda po katoliškem nauku, bi pomenilo, da pozna vso resnico, vsaj na zemlji, še posebej, ker se ima za svetega očeta in Kristusovega namestnika na zemlji. Nezmotljivi ne more odgovoriti z ne vem. On po naravi stvari pozna vso resnico in zato pozna odgovor na vsako vprašanje, ta pa je seveda v vsakem primeru resničen. Zato bi pač moral poznati odgovor na vprašanje, zakaj je toliko gorja na tem svetu. Ker ga ne, kot sam pravi, pač ni nezmotljiv. Ali ni to dokaz, da glava škofovskega zbora ni Sveti oče in Kristusov namestnik na zemlji? Seveda med drugimi, kajti mnogo je še dokazov, da škof Rima ni Sveti oče in Kristusov namestnik na zemlji! Tudi iz biblije, ki jo ima pastir vesoljne cerkve „pred nosom“, to izhaja.
Vprašanje ob vsem tem je, ali res ni odgovora na vprašanje, zakaj toliko gorja na tem svetu? Odgovor seveda obstaja. Ta se glasi: kar seješ, to žanješ. Kdor seje trpljenje, gorje, bo trpljenje oz. gorje tudi požel. Enostavno vprašanje – enostaven odgovor. Že Jezus iz Nazareta je rekel: kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. S tem je pokazal na vzročno zvezo med dejanji ljudi in tem, kar lahko pride na njih. Če ubijaš, si lahko ubit, če mučiš živa bitja, si lahko mučen, če zastrupljaš naravo, zastrupljaš sam sebe … Vedno več dokazov o obstoju in delovanju zakona vzroka in učinka prihaja na dan. Papež pa ne ve odgovora!
Joseph Ratzinger, ki je v mladosti bil član Hitlerjeve mladine, sedaj papež Benedikt XVI., ne samo da ni Sveti oče in Kristusov namestnik na zemlji, temveč niti osnovnega nauka Jezusa iz Nazareta ne pozna. S tem dokazuje, da upravičeno nosi naziv pontifex maximus, ki ga je prevzel iz poganskega Rima -
Zavajanja duhovnika Stresa (8.8.2011)
Dejan Karba, Klara Škrinjar:
„Ampak mene je vseeno zmotilo, ko se je gospod Štuhec pojavil v internem glasilu SDS.“
Anton Stres:
„Tam se lahko pojavi samo kot zasebnik, ne pa kot duhovnik. Kot oseba pa ima pravico do izražanja tako kot vsi drugi.“ (Intervju v Sobotni priloga Dela, 6.2.2011)
Katoliški kleriki so mojstri zavajanja, če že ne laganja.
Iz cerkvenega nauka ne izhaja, kot to smiselno trdi duhovnik Stres, da bi lahko nek duhovnik kot zasebnik deloval drugače kot v funkciji duhovnika. Vsi katoliki, tako kleriki kot laiki, so dolžni vedno in povsod braniti in širiti katoliško vero ter biti misijonarji pri temeljni cerkveni nalogi – evangelizaciji. To je njihova glavna in temeljna naloga.
Tako mora katolik Štuhec kot zasebnik in kot duhovnik delovati enako – vedno in povsod mora braniti in širiti katoliški nauk. Zato mora tudi kadar nima talarja na sebi delovati kot cerkveni misijonar. Seveda pa bo glede na okoliščine uporabil kakšne druge besede za širjenje katoliške vere kot bi jih v talarju oz. kot duhovnik pri cerkvenem obredu. Uporabil bo besede, ki so prilagojene ciljni publiki in prostoru, v katerem se pojavi.
Tudi glasilo SDS je za cerkev sredstvo evangelizacije. Tam se pojavlja duhovnik Štuhec kot zasebnik in kot takšen mora glasilu in ciljni publiki uporabiti primerne besede, s katerimi izvršuje svoje misijonsko nalogo – širjenje katoliške vere. Zasebnik Štuhec v glasilu SDS npr. nima pravice, da bi izjavil, da je biblija v mnogih delih ponarejena in da ne gre za božjo besedo. Če bi to naredil, bi mu lahko sledilo izobčenje. Seveda pa lahko to v glasilu SDS izjavi nek nekatolik, ki ga zaradi tega država ne bo kaznovala, saj je samo izrazil mnenje, torej izkoristil svojo pravico do svobode izražanja, ki mu jo zagotavlja ustava. Zasebnik Štuhec mora torej v glasilu SDS širiti in braniti katoliško vero v smislu strategije, ki jo ima cerkev za obrambo in širjenje vere v takšnih primerih in ki je zapakirana v „pravico do izražanja kot vsi drugi.“
Katolik laik po cerkvenem nauku nima pravice, kar velja seveda tudi za duhovnika, tudi če nastopa kot „zasebnik“, da bi imel pravico izražanja kot vsi drugi. Nima svobode vesti, nima pravice do osebnega dostojanstva in enakopravnosti, temveč mora v vsem slediti cerkvenim predstojnikom ter jih z ljubeznijo in spoštovanjem ubogati. Če tega ni, lahko sledijo sankcije. Če katolik laik ali klerik npr. izkoristi svojo svobodo vesti, ki mu jo jamči država preko ustave, lahko sledijo najhujše cerkvene sankcije, vključno z večnim peklom!
Ob vsem tem se postavi vprašanje: ali duhovnik Stres ne pozna cerkvenega nauka, ko trdi, da ima zasebnik Štuhec pravico izražanja kot vsi drugi? Ali pa pozna, pa namerno zavaja javnost? Ali se v tem primeru celo ne laže? Ali pa s pojmom „vsi drugi“ misli samo katolike? Ali tudi v tem primeru ne zavaja, saj so v pojmu „vsi drugi“ logično zajeti ne samo katoliki, temveč tudi nekatoliki.
Namerno zapleten cerkveni postopek pri sumih pedofilije (6.8.2011)
Cerkveni postopek pri sumih spolnih zlorab mladoletnikov s strani klerikov je primerljiv civilnemu, pravi duhovnik Stres, vodja ljubljanske nadškofije. „Najprej je faza preiskovanja, ko preiskovalni sodnik ugotavlja, ali je sum sploh utemeljen. Preden sledi, ob potrditvi utemeljenosti suma seveda, pravi proces, je treba zadevo sporočiti v Rim na Kongregacijo za nauk vere. Ta odredi, kakšen bo proces. Po cerkvenem kazenskem pravu sta namreč možni dve procesni obliki: pravi kazenski proces pred sodiščem, z advokati, ki pa se navadno zavleče; druga možnost pa je upravna odločba, ki je v pristojnosti škofa. Škof lahko kot administrator, kot avtoriteta, vodja, na temelju raziskovanja in zaslišanja sam sprejme t. i. administrativni ukrep. Tak postopek je seveda hitrejši, ker pa ni običajen, mora Sveti sedež zanj dati dovoljenje. Da ga tudi v primeru, ko se iz predhodnega preiskovanja in zaslišanja zdi, da ne gre za kakšno zelo hudo ali zelo zapleteno zadevo,“ je še izjavil vodja ljubljanske nadškofije. (Družina, 7.8.2011)
Kot pravi duhovnik Stres, je cerkveni postopek primerljiv civilnemu. Ob tem se postavi vprašanje, ali je sploh mogoče primerjati cerkveni postopek s civilnim kazenskim postopkom – verjetno je imel v mislih le-
Med cerkvenim in državnim pravom je vsaj ena bistvena razlika: Cerkveno pravo temelji na poslušnosti in podložnosti vernikov cerkvenim predstojnikom, državno pa na splošni svobodi posameznika. Tako cerkev v Katekizmu katoliške cerkve pravi: „Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo. Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi: da prejema zakramente, da se hrani z božjo besedo in dobiva oporo še v drugih duhovnih pomočkih Cerkve.“ „Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic,“ piše v 35. členu slovenske ustave.
Gre za dva popolnoma drugačna svetova. Katoliška cerkev si je s krstom podjarmila ljudi in jih spravila v stanje podložnosti, država pa priznava svojim državljanom splošno svobodo ravnanja in si ljudi ne „lasti“, kot to, kot že navedeno, dela cerkev. Verniki katoliške cerkve ne pripadajo več sebi, temveč cerkvi in so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero in se celo udeleževati misijonske cerkvene dejavnosti – torej širiti njen nauk. Državno pravo vsega tega od svojega državljana ne zahteva. Država spoštuje zasebnost državljana in mu celo omogoči, da se državljanstvu odreče in si pridobi drugega. Cerkev ne dopušča spremembe vere, enkrat katoliški vernik, „vedno“ katoliški vernik. Tisti, ki izstopi iz cerkve, konča v peklu, kjer trpi peklenske muke, uči cerkev.
Zaradi omenjenih razlik je jasno, da uvodoma navedena postopka v principu sploh ni mogoče primerjati. Glede na cerkveni nauk mora biti pedofilije osumljeni klerik poslušen do svojega predstojnika, ga ubogati in upoštevati s spoštovanjem. To pomeni, da mora svojemu šefu, najkasneje na njegov poziv, pojasniti zadevo, pri čemer mora seveda govoriti resnico, saj ga zavezuje zapoved Ne laži, ki jo uči cerkev. Osumljeni klerik nima pravice, da se brani npr. z molkom ali celo z lažjo, kot to priznava civilno pravo, temveč mora striktno govoriti resnico in zadevo pojasniti pristojnemu kleriku, pri čemer mora to, glede na cerkveni nauk, storiti s spoštovanjem in ljubeznijo. Nerazumljivo bi bilo, da bi osumljenec imel svojega odvetnika oz. zagovornika, kot ga ima lahko v civilnem kazenskem postopku, saj cerkvena resnica in poslušnost ne potrebujeta odvetnika. Seveda pristojni klerik že pozna dejansko stanje, torej ali je osumljenec pedofil ali ne, saj ima katoliška cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok cerkveni predstavnik duhovnik Saje (Mag, 11.10.2006). Po koncu postopka predstojnik izda sklep o tem ali je duhovnik storil očitano dejanje spolne zlorabe otrok ali ne. Jasno je, da se osumljenec, če je obsojen, ne more pritožiti zoper to odločitev, saj bi s tem prekršil svojo dolžnost poslušnosti. Postopek je tako lahko končan zelo hitro, mogoče v roku enega ali dveh mesecev. Vendar cerkev ne postopa tako. Zakaj?
V interesu katoliške cerkve je, da se zadeve zavlačujejo in s tem zvodenijo, kajti pedofilija in zlorabe otrok izhajajo iz samega bistva katoliške cerkve, so del njenega sistema in jih želi ohraniti. Zato je predpisala postopek, ki je zelo kompliciran, traja dolgo in je tajen. V tem postopku daje osumljencu določene pravice in to zato, da se zadeva čim dlje vleče. Teh pravic osumljenec nima podeljenih zaradi njega samega, zaradi njegove osebnosti oz. dostojanstva, temveč zaradi interesa cerkve. To so fiktivne pravice. Žrtev zanjo ni pomembna, saj če bi bila, bi bil postopek zelo hitro končan – zato ima vse vzvode v svojih rokah, kajti osumljenec mora po njenem nauku govoriti resnico in biti poslušen, skozi nadzor duhovnikov pa dobro pozna dejansko stanje zadeve in točno ve, kaj je na stvari.
Cerkveni kazenski postopek glede ugotavljanja pedofilije je torej predpisan tako, da se ne odkrije resnica ali pa vsaj čim pozneje. Cerkev v bistvu na ta način varuje storilca in kaznuje žrtev, ker si je upala prijaviti duhovnika, ki bi ga bilo potrebno gledati celo kot boga, kajti sveti Janez Vianney, arški župnik pravi: »Kadar je duhovnik pri oltarju in na prižnici, ga je treba gledati, kakor da bi bil Bog sam. O, kako nekaj velikega je duhovnik!“ (Drago Ocvirk: Med narcisom in Kristusom).
M. Obama v službi generalov in velekapitalistov (4.8.2011)
„Mojca Gabrijelčič Blenkuš se znova vrne k vprašanju kakovosti življenja. 'Zakaj je Michele Obama tako aktivna pri zmanjševanju debelosti v ZDA? Predvsem zato, ker je njen mož dobil na mizo poročilo generalštaba, da nimajo več dovolj vojakov: približno 50 odstotkov fantov ni več sposobnih za služenje vojske. Pritožuje se tudi avtomobilska industrija, ker se ljudje zaradi debelosti ne morejo več stlačiti v avtomobile in ker delavci zaradi prekomerne teže niso več sposobni delati po osem ur. To so vitalni problemi nacionalne ekonomije.'“ (Dnevnikov Objektiv, 23.7.2011)
Zakaj je Michele Obama tako aktivna pri zmanjševanju debelosti v ZDA? Ker tako zahtevata vojska in velekapital. Kot je razvidno iz besed Mojce Gabrijelčič Blenkuš, sicer soavtorice publikacije Zdravje v Sloveniji (IVZ, 2010), M. Obama ni tako aktivna pri zmanjšanju debelosti zaradi tega, ker bi bilo to škodljivo za ljudi, temveč ker je to škodljivo za vojsko in avtomobilsko industrijo in ker delavci ne morejo zaradi prevelike teže delati 8 ur. M. Obama očitno ne zanima zdravje ljudi kot lastne vrednote, torej zaradi njih samih, temveč ji je bistveno zdravje ljudi zaradi potreb vojske in avtomobilskega in drugega velekapitala. Ljudje naj bodo vitki, da bodo lahko delali za kapitaliste in da bo ameriška vojska imela ljudi za osvajalne in morilske vojne po svetu. Vojne, ki prinašaja samo smrt in uničenje ter nobenega miru. Dokler je človek debel in s tem ogroža svoje zdravje, pa še s svojim delom lahko služi interesom uničevalne ideologije, za M. Obama očitno ni problematično, ko pa debelost ogrozi interes vojske in velekapitala, pa je pesem povsem drugačna.
Ta primer je še eden izmed mnogih, ki razkrivajo vlogo moderne pravne države. Njej se ne gre za interese ljudi zaradi njih samih, zaradi njihovega zdravja, sreče in dobrega življenja, temveč zaradi kapitala in vojske. Ljudje morajo biti zdravi, da bodo lahko čimbolj delali in ustvarjali dobiček in da bodo na voljo kot „kanon futer“ za (ameriško) križarsko vojno proti drugače verujočim oz. mislečim. Zdravje ljudi je samo v funkciji ideologije, ki ljudi zaradi njihovega zdravja in s tem večje „izkoriščevalske“ sposobnosti, še bolj izkorišča. Ko človek temu ne bo več služil, ga bo brez milosti zavrgla.
Ali je v Sloveniji kaj drugače? Glede na to, da smo blizu Amerike, verjetno ne. Mogoče so stvari zaenkrat za večino samo še bolj skrite kot v ZDA.
Iranka oprostila napadalcu s kislino (2.8.2011)
Iranka, ki je oslepela po napadu, ko ji je neki moški po obrazu polil solno kislino, je napadalcu oprostila in se odpovedala maščevanju po talionskem načelu oko za oko, zob za zob. Iranka je na sodišču dosegla, da bi lahko napadalcu, ki bi bil pod narkozo, v oči vlije kislino. Sedem let se je, slepa in iznakažena, borila za maščevanje, sedaj pa se mu odpovedala. Počuti se osvobojeno, ker do maščevanja ni prišlo. (Dnevnik, 1.8.2011)
Talionsko načelo je del šeriatskega prava, vanj pa je prišlo iz cerkvene biblije, saj je stara zaveza, v kateri se nahaja to načelo, del islama. V stari zavezi je zapisano v tem smislu, da lahko tisti, ki ga je nekdo npr. poškodoval, to vrne in tako poškoduje svojega napadalca. Bog naj bi po cerkvenem nauku s tem dopustil maščevanje žrtve nad storilcem, Bog naj bi napeljeval k nasilju in celo umorom, saj bi smrt neke osebe lahko maščevali njegovi sorodniki.
Jasno je, da Bog kaj takega nikoli ni rekel in da mu je to takratna duhovščina, poleg mnogih drugih stvari, podtaknila. Kajti, če bi Bog to res rekel, bi podpiral nasilje in umore, s čimer bi deloval sam proti sebi, kajti On je ljubezen, ta pa ne pozna nasilja in ubijanja.
Znanstveno dokazano je, da je biblija na mnogih mestih ponarejena. Duhovniki in pismouki takratnega časa so očitno spreminjali, ponarejali in dopolnjevali biblijska besedila po svojem okusu. Sicer pa je tudi znano, da je samo Hieronim, ko je pripravljal Vulgato, spremenil nekatera biblijska besedila na približno 3.500 mestih. Papežu je pisal, da ga bodo označili za ponarejevalca, ko bodo brali njegovo besedilo. Kljub temu katoliška cerkev trdi, da je biblija v celoti resnična Božja beseda. To ni samo neresnica, temveč tudi veliko zavajanje ljudi.
Da je talionsko načelo ponarejeno, je dokazal tudi Jezus iz Nazareta, ki je rekel o maščevanju rekel: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« (Lk 6,29–30) Jezus ni rekel: Bog je rekel: Oko za oko in zob za zob, temveč slišali ste, da je bilo rečeno. Te njegove besede jasno kažejo na ponaredek takratne duhovščine, ki je vse to pripisala Bogu. Tako je „rehabilitiral“ svojega Očeta, ki ga je takratna duhovščina zlorabljala za svoje podle namene.
Bistvo talionskega načela je nekaj drugega. Gre za to, da če nekomu povzročiš npr. poškodbo ali kakšno drugo škodo, se ti lahko zgodi enako ali podobno, v smislu zakona kar seješ, to žanješ. To je del pravičnosti. Če nekdo nekomu povzroči škodo in je pravočasno ne povrne, se mu bo zgodilo enako ali podobno. Če ne v tem življenju, pa v kakšnem drugem, izhaja iz nauka o reinkarnaciji. Ta nauk je cerkev že zdavnaj prepovedala, čeprav je bilo vedenje o reinkarnaciji še dolga stoletja po Jezusu del življenja takratnih kristjanov. S prepovedjo nauka o reinkarnaciji je cerkev zelo omejila dojemanje ljudi in celotno življenje z vsemi dogodki projicirala v obdobje rojstvo-
J. Murdoch sofinanciral papežev obisk v Angliji (30.7.2011)
Po pisanju katoliškega časopisa Družina (31.7.2011) je James Murdoch, sin „medijskega mogotca“ Ruperta Murdocha, dal katoliški cerkvi v Angliji za pokritje stroškov papeževega obiska septembra 2010 v Angliji 138.000 evrov. Nek škof je vrhu katoliške cerkve v Veliki Britaniji svetoval, naj bo v prihodnje previdnejši pri prejemanju takšnih darov, škof pa je tudi opozoril, da obstajajo smernice o ravnanju v takšnih primerih. „Res pa je, da takrat Cerkev še ni vedela, v kaj vse se zapletel Murdoch,“ končuje Družina.
Ta dogodek jasno kaže sprego katoliške cerkve, bogatašev in medijskega sveta. Katoliška cerkev od vsakega vzame denar, ne glede na to „kakšne barve“ je. Samo da je denar, denar in denar in seveda politični vpliv. Imperij R. Murdocha, kamor sodi tudi njegov sin, ki je doniral katoliški cerkvi, je znan po svoji zelo negativni podobi. V knjigi Človek, ki je kupil novice (The Man Who Owns The News) je avtor Michael Wolff zapisal: „Murdoch je morda odgovoren za začetek marsikatere vojne, ki se ne bi mogla začeti brez podpore njegovih medijev.“ „Konec koncev se zdi, da Wolff z opisom Murdochovih slabosti starega mogotca skuša rešiti odgovornosti. Kljub temu ostaja negativec: Murdoch je kriv za to, da je ob ameriški invaziji na Irak vseh 175 njegovih časopisov podprlo vojno proti terorizmu, hkrati pa jih je večina zamolčala, da so po svetu potekale protivojne demonstracije. Murdoch je tisti, ki je s televizijsko mrežo Fox News poskrbel za Bushev vzpon in za kritje vseh njegovih laži in napak. In to je samo izkupiček zadnjih nekaj let. Je glavni promotor konservativcev, nasprotnik sindikatov in kapitan trenda tabloidizacije vseh medijskih formatov,“ piše Deja Crnković v Mladini. Deja Crnković je v istem članku tudi zapisal: „A čeprav je sodeč po zapisih medijev, ki niso v lasti družbe News Corporation, Rupert Murdoch poosebljenje zla in preračunljivosti ...„ (citati povzeti po http://www.mladina.si/tednik/200902/rupert_murdoch).
Besede uvodoma omenjenega škofa o tem, da se takrat (2010) ni vedelo, v kaj se je zapletel Murdoch, kažejo na veliko sprenevedanje cerkve. Kdo bo pa verjel, da katoliška cerkev ne ve oz. takrat ni vedela, kdo je Ropert Murdoch. Že dolgo se ve, kaj predstavlja Murdoch in kaj je njegov namen. Javni mediji so polni informacij o Murdochu. Knjiga Človek, ki je kupil novice je izšla konec 2008. Katoliška cerkev pač mora najti nek razlog, da opraviči svoje „demonske“ povezave z Murdochom. Enako privlači enako. Zlo se povezuje z zlom.
Zopet cerkvene igrice za naivne.
Zopet pedofilija v katoliški cerkvi v Sloveniji (27.7.2011)
V katoliški cerkvi v Sloveniji se je zopet pojavila, bolje rečeno odkrila, pedofilija. Po poročanju ljubljanskega Dnevnika (26. in 27.7.2011) naj bi bila v ljubljanski nadškofiji dva duhovnika, ki ju sama cerkev sumi pedofilije. Čeprav sta osumljena pedofilije in je zoper njiju cerkev začela postopek, sta oba klerika še vedno lahko v stiku z mladoletnimi. Ljubljanska nadškofija ni poskrbela, da bi bil preprečen stik med osumljencema in otroci. Eden izmed duhovnikov celo vodi počitniški dom, v katerega prihajajo mladi, tudi brez staršev, in v njem mašuje, drugi pa je še vedno v nekem župnišču. V nadškofiji so bili že več let seznanjeni s sumi pedofilije za oba klerika, s cerkveno preiskavo so bili celo potrjeni, oba pa še vedno delujeta naprej kot duhovnika in lahko prihajata v stik z mladimi. Cerkev pravi, da se je eden izmed duhovnikov upiral navodilom nadškofa Stresa, pri čemer je obveljala njegova in ne nadškofova. Nadškof Stres mu je celo zagrozil s suspenzom, vendar suspenza ni izrekel.
Zopet smo priča cerkvenim igricam za javnost. Cerkev je v tem primeru leta in leta preiskovala tukaj obravnavani sum pedofilije (o pedofiliji je bila obveščena že za časa nadškofa Urana, torej pred nekaj leti), očitno „reda radi“ in ne zato, da se razkrije resnica, kaznuje storilce, žrtve pa dobijo ustrezno zadoščenje. Mogoče celo obstajajo tajni uradni cerkveni listi, ki določajo drugačen način postopka, kot pa je javno prikazan. Kajti če se je duhovnik uprl nadškofu in je obveljala njegova in ne nadškofova, ta pa je to „požrl“, očitno obstajajo še druga pravila postopka, ki javnosti niso znana. Domnevamo pa lahko, da gre za pravila, ki zahtevajo zavlačevanje, da vse ostane čimbolj skrito in da ne pride v javnost in do civilnih oblasti. To pa je že znana zgodba. Zopet predstava za naivno javnost. Ker ima cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje, dobro pozna stanje med duhovščino in je v tem primeru lahko zelo hitro ugotovila dejansko stanje. Zato dolg postopek ugotavljanja dejstev laho služi samo zavlačevanju. Zanimivo je, da nadškof Stres ni odstopil, ko je ugotovil, da nima pod kontrolo stanja v nadškofiji. Vse to kaže na zakulisne igrice.
Dokazano je, saj je cerkev sama priznala, da v ljubljanski nadškofiji živita dva duhovnika, ki naj bi zlorabila mladoletne osebe. Odgovorne cerkvene osebe storilca obeh kaznivih dejanj niso naznanile civilnim oblastem, zato obstaja sum, da so storile kaznivo dejanje iz 287. člena Kazenskega zakonika. Gre za kaznivo dejanje Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja, ki ga med drugim stori tisti, ki skriva storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali mu kakorkoli drugače pomaga, da ga ne odkrijejo. Ker je sedaj javno znano, kaj se dogaja v ljubljanski nadškofiji, imajo organi pregona dolžnost, da stvar raziščejo in v primeru suma storitve kaznivih dejanj tako zoper pedofilska duhovnika kot zoper tiste, ki ju skrivajo, vložijo ustrezne kazenske ovadbe oz. obtožbe.
Cerkvene igrice pa se ne dogajajo samo v Sloveniji, temveč tudi drugje. Na Irskem se je odkrilo, da je cerkev še dolgo po tistem, ko je leta 1996 izdala navodila, s katerimi naj bi zaščitili otroke, skrivala cerkveno pedofilijo. Sveti sedež ni nudil nobene pomoči pri obravnavanju obtožb o spolnih zlorabah klerikov in jih je na skrivaj celo spodbujal, je bilo ugotovljeno v pravkar objavljenem poročilu irske vlade o spolnih zlorabah v škofiji Cloyne, kjer je po letu 1996 19 duhovnikov spolno zlorabljalo otroke, cerkev pa tega ni prijavila civilni oblasti, kot je obljubila. Irska vlada zelo obtožuje škofa te škofije Maggeja, zasebnega tajnika treh papežev, da je irske civilne oblasti namerno zavajal glede poteka notranjih cerkvenih preiskav do leta 2008, ko je novica o cerkveni pedofiliji na Irskem obšla svet. Na obtožbe irske države, da je Sveti sedež poskušal onemogočiti preiskavo suverene države in da je njegovo posredovanje prispevalo k izpodkopavanju sistema zaščite otrok, je le-
Irska je tipičen primer ravnanja katoliške cerkve. Ne zanima je resnica, odklanja odgovornost in v lastni obrambi napada tiste, ki razkrijejo njene zločine. Kako dolgo se bo še to dogajalo? Dokler bo obstajala cerkev bo obstajala tudi cerkvena pedofilija in cerkvene igrice. Katoliška cerkev se vedno bolj razkriva. Ta primer je še en dokaz, ki potrjuje ugotovitev znanega nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do danes bolj obremenjena z zločini kot katoliška cerkev.
Kaj ima to skupnega z Jezusom iz Nazareta? Nič, popolnoma nič! Kaj ima to skupnega s satanom? Vse, čisto vse!
Breivik: ne krščanski, temveč katoliški ali protestantski skrajnež (29.7.2011)
Na Norveškem je prišlo do najhujše tragedije po drugi svetovni vojni, saj je skrajni desničar Breivik z avtom bombo v centru Osla ubil sedem, na otoku Utoja pa še 86 ljudi in ranil okoli 100 ljudi, več ljudi pa še pogrešajo. Po poročanju medijev je Breivik sovražil levičarje, islam in multikulturnost. Bil je nacionalist, ljubitelj lova in vojnih igric npr. World of Warcraft in Modern Warfare 2. Njegov vzornik je bil nizozemski skrajni politik Gert Wilders, znan po sovraštvu do islama. V medijih je bil označen za krščanskega fundamentalista oz. ekstremista. Za žrtve napada je bila maša, ki so se je udeležili norveški predsednik vlade, ministri, vodstvo policije, diplomati, norveška kraljeva družina …
Kot že navedeno, so mediji označili Breivika za krščanskega ekstremista oz. fundamentalista, vendar pa ta oznaka ne more držati. Kajti, kristjani, torej tisti, ki v dejanjih slediju nauku Jezusa, Kristusa, ne ubijajo in ne sovražijo, niso proti islamu in multikulturnosti. Jezus je namreč bil je absolutni pacifist, bil je proti ubijanju ne samo ljudi, temveč tudi živali. Ni sovražil drugače verujočih ali ateistov, niti tistih, ki so imeli drugačno kulturo. Rekel je: ljubite sovražnike in kdor bo prijel za meč, bo z mečem pokončan. Jasno je, da se lahko imenujejo za kristjane samo tisti, ki v delih slediju Jezusu in ne tisti, ki govorijo o Jezusu, Kristusu, njihova dejanja pa nasprotujejo Njegovemu nauku in življenju. Ti drugi pa se lahko imenujejo katoliki, protestanti ali kaj drugega.
Seveda pa se lahko Breivik imenuje katoliški ali protestantski fundamentalist oz. ekstremist, odvisno od tega ali je katolik ali protestant. Za to ni nobenih zadržkov, še posebej ne, ker je biblijska ideologija, na katerih slonita katolicizem in protestantizem, zelo sovražna do drugače verujočih in mislečih, ateistov, žensk in podobno. Katoliška cerkev celo javno izjavlja: „Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.“ (Anton Strle, Vera cerkve, št. 382, str. 203) Prof. dr. Hubertus Mynarek, nekoč dekan na katoliški teološki fakulteti univerze na Dunaju in prvi profesor teologije v nemškem prostoru, ki je izstopil iz katoliške cerkve je v nekem intervjuju rekel: „Kjer ima oblast cerkev, tam zatira manjšine, tam zatira druge ljudi in se ne ustraši niti pred dejanji nasilja. Vseh dejanj, ki jih danes pripisujejo fašistom in skrajnim desničarjem, cerkev ni sama storila – velikokrat je bila za zgled – naravnost vzor! Predvsem pa je za vse to ustvarila ideološko podlago. Seveda se danes cerkveni gospodje, cerkveni knezi ne udeležujejo pri uničevanju sinagog, toda v prejšnjih stoletjih so to počeli. Slabo pa je, da so posejali ideologijo, ki je širila in zahtevala ljudomrzništvo, sovražno razpoloženje do tujcev – ko je šlo za nekristjane –, sovražnost proti judom in proti sektaškim manjšinam! In iz tega naročja, iz tega naročja zla še vedno prihajajo zločini, tudi v 20. in 21. stoletju. Mnogi teh skrajnih desničarjev so šli skozi katoliško in evangeličansko šolo in so slišali, da se sme v Božjem imenu storiti tudi nekaj, kar je sicer prepovedano.“ Te besede povedo vse. Krvava cerkvena ideologija se materializira tudi sedaj in to z zelo krvavimi dogodki, dogodki, kot je opisani.
Ob vsem tem je absurdno, da so se predstavniki norveške oblasti udeležili maše cerkve, katere nauk bazira na ideologiji, „ki je širila in zahtevala ljudomrzništvo, sovražno razpoloženje do tujcev – ko je šlo za nekristjane –, sovražnost proti judom in proti sektaškim manjšinam!“ kot pravi dr. Mynarek. Priklonili so se torej cerkvi, ki nosi eno največjih odgovornosti za mrtve v tem dogodku. Skrajno absurdno.
Breivik je bil tudi ljubitelj lova in vojnih igric npr. World of Warcraft in Modern Warfare 2. Od umora živali do umora ljudi je mali korak, je rekel veliki mislec Tolstoj. Tudi vojne igrice imajo svoje korenine v krvavi cerkveni ideologiji in so izraz sovraštva – iz virtualnega do realnega ubijanja tudi ni daleč.
Breivik bo po vsej verjetnosti za svoj zločin dobil visoko zaporno kazen. Kaj pa cerkev, ki je ustvarila pogoje za ta zločin? Ona pa bo še naprej sveta, od države financirana … in še naprej se bodo iz njenih neder valili zločini. Koliko jih bo umrlo v naslednjem? Kdaj bosta država in ljudstvo spregledali cerkev?
Katoliška bolnišnica vir bogatenja (25.7.2011)
Vatikan je zamenjal duhovnika Verzéja, ki je kot upravnik pridelal za milijardo evrov izgube v največji in najmodernejši katoliški bolnišnici na svetu San Raffaele v Milanu. Ta je bila prva bolnišnica na svetu, v katero so vgradili poslovno-
Katoliška cerkev uporabi vse, kar se, da pride do denarja oz. dobička. Je celo prva, ki je v bolnišnice uvedla poslovno-
Tudi duhovnik, ki je vodil bolnišnico Sveti Rafael, je živel na veliki nogi. Gibal se je v smetani italijanske politične in druge elite, vozil v zasebnem letalu. Kot da ne bi bil duhovnik. Ali pa je to tip novega duhovnika, modernega duhovnika, ki mu je glavni motiv ekonomija. Zasebno letalo, članstvo v eliti, ustvarjanje izgub …
Vse to se dogaja v Milanu, kjer je tudi največja in najbogatejša nadškofija na svetu. Kaj je že rekel Jezus iz Nazareta: lažje pride kamela skozi šivankino uho, kot bogataš v nebesa.
Davek na čips ali meso? (23.7.2011)
Madžarska je uvedla davek na nezdravo prehrano. S posebnim davkom bodo obremenjeni čips, čokolada, gazirane pijače, pakirane sladice, slani prigrizki in prehranski dodatki. Sredstva, ki bodo zbrana na ta način, bo Madžarska uporabila za financiranje kampanj za spodbujanje zdravega življenja. (Večer, 14.7.2011)
Po vsej verjetnosti so mnoga živila, ki jih je Madžarska obdavčila s posebnim davkom, nezdrava in slabšajo ne samo zdravje ljudi, ampak tudi javno zdravje. Vendar pa škodljivost teh živil sploh ni mogoče primerjati s škodljivostjo nekega drugega živila, to je v družbi najbolj opevanega živila – mesa. Škodljivost mesa je dokazano izjemna in to ne samo za zdravje ljudi, temveč za celotno družbo, vključno z naravo in podnebjem. Da ne omenjam samih živali, za katere pomeni meso smrt v najstrašnejših mukah. Seveda vse to smiselno velja tudi druga živila živalskega porekla.
Masovna živinoreja s svojimi produkti živalskega izvora (meso, mleko …) je v zdravstvenem pogledu zelo uničujoča. Uživanje mesa in drugih živil živalskega porekla je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni (rak, diabetes, kardiovaskularne bolezni …), povzroča tudi prekomerno težo ter celo depresije, kajti neka raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske Univerze Loma Linda dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco. Novejše raziskave dokazujejo, da infekcija s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ki se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost, iz česar bi bilo mogoče potegniti celo vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinaša k razpadu vrednot v moderni družbi. Zelo pomembna je tudi študija znanstvenikov Univerze Kalifornija, ki je bila objavljena 1.10.2003 v PNAS-
Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k onesnaževanju vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100-
Kmetijstvo, predvsem masovna živinoreja z živili živalskega porekla ima zelo velik delež v skupni bilanci izpustov. O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ta sta namreč ponovno izračunala in popravila te podatke za World-
„Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje." To je že pred leti zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-
Masovna živinoreja je v svojem vzroku, to je produkcija mesa in drugih živil živalskega izvora okrutno. Živali neznosno trpijo. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Tudi krave mlekarice neznosno trpijo, saj so postale prave "tovarne" za proizvodnjo mleka. Krave so tretirane kot stroji, ki prinašajo dobiček. Zaradi genetskih spreminjanj in proizvodnih tehnik, naravnanih na najvišje zmogljivosti, je krava danes sposobna dati letno več kot 6000 litrov mleka -
Ali je kaj takega mogoče zapisati za čips, gazirano pijačo, čokolado … Ne. Čeprav ne, jih je Madžarska obdavčila. Slej ali prej bodo temu sledile še druge države. Kdaj bodo te države obdavčile meso, živilo, s katerim se po negativnih posledicah ne more primerjati nobeno drugo živilo. Pa tudi atomska bomba ne. Meso je množični morilec, saj zaradi njega umira vsako leto desetine milijard živali in desetine milijonov ljudi. Zaradi zaščite življenja živali in narave ter tudi ljudi, bi moralo biti meso že zdavnaj prepovedano. Pa še obdavčeno ni. To je jasen dokaz, da vladajoča elita ne deluje v korist ljudi in narave, temveč samo v korist kapitala in uničevalne ideologije.
V Afriki mori huda lakota – bogataš papež pomaga z drobtinicami! (22.7.2011)
Več milijonom prebivalcev Afriškega roga grozi smrtonosna lakota. Zaradi podhranjenosti umira ogromno otrok. Človekoljubne organizacije kot npr. Save Children, Oxfam in Rdeči križ skupaj prosijo za 150 milijonov dolarjev pomoči, s katero bi vsaj delno ublažili pomanjkanje hrane in zavetišč za sestradane begunce ter jim zagotovili najosnovnejšo zdravstveno pomoč. (Dnevnik, 7.7.2011) Papež je v nedeljo, 17. 7.2011 ob molitvi z romarji mednarodno skupnost pozval k okrepljeni pomoči zaradi suše sestradanim prebivalcem na Afriškem rogu. Pravi, da se tam odigrava katastrofa, ki mu povzroča velike skrbi. Da bi jim vsaj malo ublažil stisko, jim je namenil 70.000 evrov pomoči. (Družina, 24.7.2011)
Papež je še enkrat pokazal svoje pravo lice. Poziva druge, da naj pomagajo sestradanim in umirajočim na Afriškem rogu, sam pa jim daje drobtinice v obliki 70.000 evrov. Čeprav je cerkev neizmerno bogata, papež nameni umirajočim samo vrednost avtomobila visokega razreda. Čeprav ima papež osebno na razpolago ves dobiček, ki se ustvari pri poslovanju IOR, torej vatikanske banke in ta ni majhen, nameni pomoči potrebnim samo delček neizmernega bogastva, s katerim upravlja. Od 150 milijonov dolarjev pomoči, ki bi bili potrebni za delno ublažitev stiske ljudi, daje papež na razpolago samo kapljico, saj njegova pomoč znaša manj od promile nujno potrebne pomoči.
V bibliji piše: „Neki oblastnik ga je vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (...) Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ko pa je oni to slišal, je postal zelo žalosten, kajti bil je silno bogat.“ (Lk 18-
Dejstvo je, da je papeževa pomoč v višini 70.000 evrov za ljudi na Afriškem rogu samo pesek v oči javnosti. S tem se papež želi pred javnostjo pokazati kot dobrotnik in razumevajoč za stiske drugih, v resnici pa ga usode sestradanih in umirajočih sploh ne brigajo. Če bi ga, bi izvedel široko mednarodno akcijo in za pomoči potrebne ljudi sam zagotovil 150 milijonov dolarjev, saj je to kaplja v morje cerkvenega bogastva. Še prej pa bi na podlagi nauka Jezusa deloval v smeri, da do takšnih primerov sploh ne bi prišlo.
Cerkev zanimata samo oblast in denar. Afriški rog in podobni primeri papežu pridejo prav, da se pred javnostjo pokaže kot humanist in dobrotnik. Resnica pa je drugačna. Nanjo je pokazal že Jezus iz Nazareta. Kmalu bo po vsej verjetnosti prišlo do novega podobnega primera in papež bo zopet druge pozival k pomoči, sam pa bo dal samo drobtinice, mogoče še teh ne. Ljudje pa bodo umirali. In tako naprej.
Koga torej zastopa super bogati papež? Jezusa ali njegovega nasprotnika? Papež dobro ve, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti! To pa vedo tudi mnogi drugi, zaradi česar je papež zanje "prečitan"!
Kmetijske subvencije bogatim (21.7.2011)
Evropska komisija je nedavno objavila predlog novega proračuna EU za obdobje 2014-
Za nepravičen svet je značilno, da v principu bogati dobijo več, revni manj. To je posebej značilno za države, kjer prevladuje cerkvena ideologija, ki si prizadeva za svet bogatih in revnih. To je dobro vidno tudi v kmetijstvu. Največ dobijo tisti, ki že itak imajo največ, razni princi, celo kralji, veleposestniki in drugi bogataši. Ponavadi dobijo največ tisti, ki se ukvarjajo z masovno živinorejo, čeprav je ta dokazano izjemno škodljiva za okolje, podnebje in ljudi, da sploh ne omenjam živali, ki so glavne žrtve morilskega sistema masovne živinoreje.
S kmetijskimi subvencijami se zelo izkrivlja kmetijstvo. Najbolj se podpira tisto kmetijstvo, ki je najbolj škodljivo, kajti podpira se intenzivna proizvodnja, ki s pesticidi in drugimi strupi uničuje okolje, živali in seveda tudi ljudi. Na ta način se sicer proizvaja relativno poceni hrana, ker so zadaj veliki hektarski donosi, vendar je ta hrana nezdrava in zastrupljena. Veliki hektarski donosi so potrebni za krmo živali, saj je potrebno vsako leto nakrmiti desetine milijard klavne živine. Če bi se hrana pridelovala samo za ljudi, bi bili potrebni veliko manjši donosi in bi bilo ob istih obdelovalnih površinah dovolj hrane, še bistveno preveč bi je bilo, saj je potrebno za 1 kg mesa približno 10 kg pšenice. Koliko ljudi se lahko prehrani z 10 kg pšenice in koliko z 1 kg mesa, pa se tudi ve. Razlika je bistvena. Ob manjših donosih sploh ne bi bili potrebni pesticidi in drugi strupi, kar bi pomenilo bistveno manjše uničevanje okolja in podnebja, če bi sploh bilo kakšno.
Hrana je trenutno relativno poceni. To sicer zgleda dobro za potrošnika, vendar pa bo slej ali prej prišla ura resnice. Cena mesa bo skokovita narasla, saj ne bo več mogoče stroškov pridelave mesa skrivati in jih prevaliti na davkoplačevalce. Dejstvo je, da je proizvodnja mesa oz. drugih živil živalskega izvora izjemno draga, saj je meso največji uničevalec okolja, klime in zdravja ljudi, kar pa sedaj v ceni mesa ali drugih živil živalskega porekla ni vključeno. V ceni mesa torej ni vključena škoda, ki jo povzroča masovna živinoreja v okolju, na klimi in javnem zdravju. Škoda gre v desetine, celo v stotine milijard evrov, kar se že kaže, še bolj pa se bo v bližnji prihodnosti.
Cena mesa, in seveda tudi drugih živil živalskega porekla, je bistveno višja, kot jo plača potrošnik. Če je sedaj kg govedine npr. 5 evrov, bi bila njegova realna cena mogoče 500, 5000 ali še več evrov, če bi vanjo vključili vse stroške, ki jih povzroči meso: okoljsko in podnebno uničenje in stroške zdravljena zaradi civilizacijskih bolezni, ki jih dokazano povzročajo živila živalskega porekla.
Kmetijske subvencije so sredstvo, s katerim vladajoča elita prikriva realne stroške mesa in jih vali na davkoplačevalce, še bolj pa na naslednje rodove. Po drugi strani pa so kmetijske subvencije sredstvo za „zasužnjenje“ kmetov, ki bi brez teh subvencij propadli ali pa zelo težko živali. Uničevalna ideologija dela vse to zavestno, saj na ta način kontrolira pridelovanje hrane, ki je življenjskega pomena za ljudi. V vsem tem pa igra glavno vlogo masovna živinoreja in meso, ki ga lahko mirne vesti označim za masovnega morilca. Morilca, ki ima na vesti tisoče milijard živali in stotine milijonov ljudi in seveda vedno bolj uničeno naravo in podnebje.
Zakaj škof Jamnik ni prišel na pogreb J. Novaka? (20.7.2011)
Pred kratkim so na Dunaju pokopali Otta Habsburškega, sina zadnjega avstrijskega cesarja. Na pogrebu se je zbrala politična, državniška, cerkvena in druga elita. Pogrebno mašo je vodil dunajski nadškof Christoph Schönborn kot zastopnik papeža Benedikta XVI. ob prisotnosti nadškofov dežel nekdanje habsburške monarhije. Slovensko škofovsko konferenco je zastopal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
V Sloveniji je med drugimi umrl tudi J. Novak. Na pogrebu ni bilo zaslediti škofa Jamnika ali kakšnega drugega škofa. (Gre za simbolni dogodek) Zakaj ne? Ali je Otto Habsburški več vreden od J. Novaka, da se je škof udeležil njegovega pogreba, pogreba J. Novaka pa ne?
Dejstvo je, da je bil Otto Habsburški pripadnik elite, s katero se „visoki“ cerkveni kleriki zelo radi družijo. Med drugim to dokazuje tudi dejstvo, da je pogrebno mašo vodil sam dunajski nadškof, celo kot odposlanec papeža. Cerkev in državno-
Katoliška cerkev na vsakem koraku kaže svoj odnos do ljudi, ki jih deli na več „kast“. Pripadnikom višjih kast eno, drugim drugo. Seveda dano tako ali drugače mastno zaračuna. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko so člani družine Otta Habsburškega plačali za pogrebno mašo in druge verske storitve katoliške cerkve?
Enakost oz. enakopravnost ljudi v katoliški cerkvi nima domovinske pravice. Tipičen primer so ženske, za katere je npr. ustanovitelj Opus Dei rekel, da morajo biti kot preproge, po kateri hodijo ljudje. Tudi drugače verujoči ali ateisti nimajo domovinske pravice v cerkvi, cerkev bi jih najraje iztrebila. Ali je tudi Jezus iz Nazareta delal takšne razlike? Ali bi tudi on iztrebil ateiste ali drugače verujoče?
Koga bo najbolj udarilo varčevanje v Italiji? Cerkev sigurno ne! (19.7.2011)
Italijanski parlament je sprejel sveženj varčevalnih ukrepov, s katerimi želi Italija do konca leta 2014 prihraniti 48 milijard evrov. Med drugim bo morala večina Italijanov po novem plačevati za diagnostični pregled pri zdravniku 10 evrov in za obisk pri specialistu 25 evrov. Ta ukrep bo bistveno povečal družinske stroške in začne veljati takoj. Italijanski statistični inštitut je istočasno objavil podatek, da petina italijanskih družin sodi v območje revščine, na jugu pa je revna kar polovica. Začetek veljavnost varčevalnih ukrepov pri poslancih pa je prestavljen na leto 2014. (Delo, 16.7.2011)
To je še en dokaz, da vladajoča elita rešuje krizo, ki jo je sama zakuhala, v glavnem na tujih ramenih. Kot ponavadi bodo breme krize nosili pripadniki srednjega sloja in revni. S tem se bo srednji sloj vedno bolj gibal k siromaštvu, siromašni pa bodo postali še bolj siromašni. Zanimovo, da bodo poslanci začeli varčevati šele z naslednjim mandatom, večina varčevalnih ukrepov, ki bodo prizadeli ljudstvo, pa začne veljati takoj.
Obstaja pa organizacija, ki je ti varčevalni ukrepi ne morejo prizadeti. Gre za katoliško cerkev. Ta je v Italiji izjemno bogata in politično zelo močna. Poseduje okoli 42.000 cerkvenih zgradb, od tega je župnij 36.000, 1.000 samostanov, 12.000 molilnic in 118 škofovskih sedežev. Na področju zdravstva ima okoli 4.700 zdravstvenih centrov in centrov za pomoč, od tega okoli 2.000 bolnišnic in ambulant ter okoli 2.500 centov za „zaščito življenja in družine“, jasli in družinskih posvetovalnic. Na področju šolstva ima nekaj manj kot 9.000 raznih šol, od tega okoli 6.000 vrtcev, 1.200 osnovnih šol, 1.100 srednjih šol in 140 univerzitetnih ustanov, vključno z 5 univerzami. Na področju kulture ima cerkev kar 2.300 muzejev in knjižnic.
Katoliška cerkev vsako leto (od leta 1990 dalje) dobi nekaj manj kot milijardo evrov, v letu 2007 991 milijonov, v letu 2003 pa največ do leta 2007, to je 1.016 milijonov evrov, od 8 promilov dohodnine, ki jo fizične osebe lahko namenjajo za verske skupnosti. 950 milijonov evrov letno država namenja za plače učiteljev verouka, ki jih sicer izbira cerkev, 700 milijonov za cerkveno zdravstvo in šolstvo, registrirane katoliške bolnice so npr. leta 2006 prejele približno milijardo evrov iz državne blagajne. Zanimive so tudi naslednje številke, ki k cerkvi prihajajo iz državne blagajne: 44 milijonov evrov za pet katoliških univerz, 30 milijonov evrov za biomedicinsko fakulteto Opusa Dei, 258 milijonov za katoliške šole, 420 milijonov evrov za cerkvene raziskovalne inštitute in 250 milijonov za zasebne klinike. Po Cursiju Malteseju naj bi cerkev dobila letno 4,5 milijarde evrov iz italijanske državne blagajne, vključno z vštetimi davčnimi ugodnostmi, po matematiku Piergiorgiu Odifreddiju naj bi bila ta številka 9 milijard evrov. Ta matematik je za podlago svoje ocene vzel bistveno višjo vrednost cerkvenih nepremičnin kot Maltese in sicer nekaj 100 milijard evrov, s čimer je vrednost davčnih ugodnosti bistveno višja. Dejstvo pa je, da je katoliška cerkev največji lastnik nepremičnin v tej državi. Cerkev ima svoje nepremičnine razdeljene med več kot 50.000 različnih pravnih oseb.
Ne glede na to, kakšna je v Italiji vrednost cerkvenih nepremičnin, pa je ta nepredstavljivo velika. Cerkev ima kakšnih 1.000 gostiln in hotelov pa tudi mnogo kinodvoran, gledališč, knjigarn in trgovin. Tržna vrednost nekega cerkvenega hotela, ki leži v najdražjem delu Rima in ki je v zemljiški knjigi vpisan kot „vzgojni zavod“, je okoli 60 milijonov evrov, cena enoposteljno sobe v tem vzgojnem zavodu pa je 120 evrov. Približno četrtina Rima je v lasti cerkve, po mnenju nepremičninskega strokovnjaka Franca Alemannija je 20 do 22% nepremičnin v Italiji last katoliške cerkve. V 15 minutah vožnje s kolesom iz rimske četrti Monteverde do italijanskega parlamenta se je Cursio Maltese peljal mimo cerkvenih zgradb v vrednosti okoli 150 milijonov evrov, pri čemer v svoj popis ni vključil katoliških zasebnih klinik, cerkva, kinematografov in trgovin. Ni pa se peljal mimo vatikanskih zidov – če bi se peljal tam, bi popis tako velik, da ne bi zadostovalo celo poglavje, mogoče niti cela knjiga ne, saj je tam vse v cerkveni lasti. "Štiristo ustanov za nune, 300 župnij, 250 katoliških šol, 200 nežupnijskih cerkva, 90 verskih ustanov, 65 sanatorijev, 50 misijonov, 43 kolegijev, 30 samostanov, 20 domov za starejše, prav toliko semenišč, 18 bolnišnic, 16 konventov,13 molilnic, 10 bratovščin, 6 hospicev. V prestolnici ima sedež skoraj dva tisoč verskih ustanov, ki so lastnice približno 20 tisoč zemljišč in stavb." In zaključi: "Vzeto čez palec je četrtina Rima v lasti Cerkve." Tako je zapisal avtor raziskave, objavljene v IL Mondu.
(vir podatkov in citati: Cursio Maltese, Nabirka: koliko Italijani plačujejo za Cerkev, Mengeš, Ciceron, 2011)
Italijanske družine so vedno bolj revne, kar očitno katoliškega klera ne zanima. Važno je, da sam živi v razkošju in da se bogastvo kopiči. Kaj ima s tem Jezus iz Nazareta, ni znano. Bil pa je jasen, saj je rekel, da lažje pride kamela skozi šivankino uho kot bogataš v nebesa. Če bogata cerkev ne more priti v nebesa, bo očitno šla nekam drugam. Tja, kamor pošilja druge. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
Na sprehod v mesto (18.7.2011)
V Indiji sta se dva slona iz gozda odpravila v mesto Misore. Na svoji poti sta povzročila pravo razdejanje: do smrti sta pomendrala nekega moškega, poškodovala dve teleti in uničevala vse, kar jima je bilo na poti. Po večurnem zasledovanju je gozdarjem in delavcem živalskega vrta uspelo slona uspavati, kasneje pa so ju izpustili v divjino. (7dni, 15.6.2011)
Čeprav sta slona pomendrala nekega človeka, poškodovala teleti in uničevala vse na svoji poti, ju indijske oblasti niso ubile, temveč so ju uspavale in spustile nazaj v divjino. Indijske oblasti so se v tem primeru izkazale kot milostne in spoštljive do obeh živali in se niso maščevale za smrt pomendranega moškega in povzročeno škodo.
Če bi se kaj podobnega zgodilo v Sloveniji, bi aktualna oblast verjetno vodila proti dotični živali pravo križarsko vojno. Spomnimo se samo pregona medvedke, ki je pred leti v obrambi mladičev poškodovala nekega človeka, ki je prišel v bližino njenega brloga in državnega mučenja obeh medvedjih mladičev v brlogu. Na srečo medvedke niso našli in je niso mogli umoriti, kar pa so posredno storili z njenima mladičema, saj so ju pustili umreti v brlogu. Spomnimo se tudi primera medveda, ki je letos aprila poškodoval nekega gobarja v Občini Velike Lašče, ko je ta praktično stopil nanj. Čeprav je bil poškodovani gobar proti umoru medveda, je državna Agencija za okolje izdala odločbo o odstrelu medveda, ki je bila kmalu zatem uresničena. Maščevalnost je zopet triumfirala. Če bi npr. kakšen medved v Sloveniji ubil človeka, kakšno maščevanje bi šele izvršila država, če že za manjšo poškodbo gobarja odredi umor nedolžnega medveda. Mogoče bi pobila vse medvede na tistem področju – če bi to zahtevala javnost ali kakšen veljak.
Mnogi medvedi niso nikogar poškodovali, pa so tudi obsojeni na smrt, saj država leto za letom ukaže pomoriti približno 100 medvedov. Če se medved pokaže v bližini naselja, čeprav ni nikomur nič storil, je praktično že obsojen na smrt. V kakšni državi živimo? V državi, kjer tečejo potoki krvi nedolžnih živali! Ali je to kulturna in civilizirana Slovenija, kakršna naj bi bila po slovenski ustavi? Daleč proč od tega. Kje je ohranjanje narave, za kar si mora prizadevati država? Ali je ubijanje živali ohranjanje ali uničevanje narave? Slovenija se v mnogih pogledih nahaja ne v srednjem veku, temveč še globlje v preteklosti. Eno izmed teh področij je vsekakor tudi odnos do živali.
Prvi nemški zvezni predsednik Teodor Heuss je rekel: »Lov je samo strahopeten opis za posebno nizkoten umor sobitij brez možnosti. Lov je stranska oblika človekove duševne bolezni.« (http://www.osvoboditev-
Kdo je politikom podelil licenco za laganje? Cerkev? (17.7.2011)
„No, pri Golobiču politični nasprotniki in mediji prežijo na vsako besedo, medtem ko imajo nekateri dobesedno licenco za laž. Od njih se pričakuje, da ne bodo govorili resnice. In to je postal standard delovanja politike. V tem smislu je Golobič prva žrtev nove politike, ker je sam sebi odrekel pravico, da ima licenco za laž, ki jo ima večina drugih politikov,“ je izjavil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. (Dnevnikov Objektiv, 16.7.2011)
Politik dr. Gantar, predsednik slovenskega parlamenta, pravi, da ima večina politikov licenco za laž. Kam spada on? Če govori resnico, potem ima večina politikov res licenco za laganje. Če pa ne govori resnice, spada med tiste, ki imajo licenco za laganje. V tem primeru je njegova izjava laž in je očitno v funkciji obrambe strankarskega kolega Golobiča. Ker zaenkrat ni indicev, da dr. Gantar ne bi govoril resnice, je dejstvo, da ima večina politikov licenco za laganje. Očitno predsednik parlamenta pozna politike, ki lažejo, saj sicer tega ne bi mogel izjavati. Škoda, da ni navedel imen, da bi lahko ljudje ugotovili, kdo od politikov laže in kdo govori resnico. In bi se lahko opredelili za resnico ali laž.
Če večina politkov laže, velja to tudi za politike v parlamentu. Zato se postavi vprašanje, ali so zakoni, ki jih poslanci sprejemajo tudi laž? Za marsikaterega je mogoče reči, da je po pretežni vsebini velika laž npr. predpis, ki ureja delo na črno, saj ta ljudem v nasprotju z ustavo, iz katere izhaja svoboda dela, v principu jemlje to svobodo in proglaša vsako delo za delo na črno, razen tistega, ki je opredeljeno kot izjema dela na črno. Kar pomeni uzakonjeno suženjstvo! Lahko se gre dalje. Ali so tudi odločitve vlade, tudi njeni člani so politiki, po Gantarju ima večina njih licenco za laganje, lažnive? In tako dalje. Ministrstva, razne agencije ...
Kdo je politkom dal licenco za laž? Politiki poslanci so dobili mandat od ljudstva. Ali jim je ljudstvo podelilo tudi mandat za laganje? Težko verjetno, saj bi v tem primeru delovalo samo proti sebi! Laž bi namreč najbolj škodila ravno ljudstvu. Očitno jim ga je podelil nekdo drug. Kdo bi to bil?
V zahodni družbi ima izjemno moč cerkev, še posebej katoliška. Predsedniki držav in drugi vidni politiki so redni gostje v Vatikanu. V mnogih državah so visoki kleriki tudi redni obiskovalci politikov, ti se jim celo klanjajo pri mašah in drugih verskih obredih ali kako drugače. Mnogokrat celo v imenu sekularne države oz. države, ki je po ustavi ločena od cerkve. Katoliški politiki, torej verniki katoliške cerkve, so po cerkvenem nauku dolžni biti poslušni klerikom in jih ubogati ter se udeleževati misijonske dejavnosti cerkve. Tako je tudi v Sloveniji.
Katoliška cerkev je znana po laganju in zavajanju. Tipičen primer so pedofilski škandali in cerkvene finance. Množice po klerikih zlorabljenih otrok, cerkev pa to bolj ali manj prikriva pred javnostjo in civilnimi oblastmi. Ali pa cerkvena banka IOR (Zavod za nabožna dela), kjer so pod krinko dobrodelnosti prali mafijski denar. … Če cerkev laže, so dolžni lagati tudi njeni člani, pa tudi če so to politiki. Kajti dolžni so ubogati cerkev in se udeleževati njene misijonske dejavnosti, ne glede na to, če je vsebina te dejavnosti laž. Mnogi politiki pa niso verniki katoliške cerkve in to zanje ne velja. Vendar je cerkev skozi stoletja in tisočletja s svojim naukom in dejanji propagirala nasilje, zavajanja in laž, tako da je to postalo praktično del družbene zavesti. Pa čeprav je ena izmed njenih zapovedi tudi zapoved Ne laži! Zato se je v zavest mnogih laičnih politikov vtkala tudi laž. In tej v mnogih primerih očitno sledijo. Razmere v svetu to jasno kažejo. Tudi v tem primeru je prišla licenca za laž od katoliške cerkve! Ali je prišla licenca za ubijanje tudi od cerkve? Ta je namreč tudi ena izmed običajnih licenc v politiki -
Če pa tudi cerkev ni podelila licence za laganje, je moral biti to nekdo tretji. Kdo bi to bil?
Zmote znane klimatologinje? (15.7.2011)
Znana slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je v zvezi z masovno živinorejo v intervjuju za revijo Jana (6.7.2011) dejala: „Od nje globalno živi vsaj 1,3 milijarde ljudi …. V deželah v razvoju je živina bistven vlečni vir ter tako rekoč edini vir gnojila in goriva, denimo za bioplin in biomaso. Številni narodi poleg tega nimajo obdelovalnih površin in lahko gojijo edino živino. Ob tem je hrana živalskega izvora nujna za podhranjene in ima lahko tudi manjši vpliv na okolje kot tista rastlinska, ki je pripeljana z letali, vzgojena v ogrevanih rastlinjakih in tako naprej.“
Vsekakor je potrebni dr. Kajfež Bogatajevi dati priznanje za opozarjanje glede negativnih posledic podnebnih sprememb in da je potrebno čim prej ukrepati, da ne bodo posledice tako hude, kot se napoveduje. Vendar pa omenjena klimatologinja podcenjuje vlogo masovne živinoreje v uničevanju klime in celo smatra, kot je to razvidno iz intervjuja, da je meso v določenih primerih nujno potrebno za življenje oz. da na določenih področjih ni mogoče nobene druge hrane kot meso.
Dokazano je, da ima masovna živinoreja z živili živalskega porekla zelo velik delež v skupni bilanci izpustov. O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ta sta namreč ponovno izračunala in popravila te podatke za World-
Dr. Kajfež Bogatajeva pravi, da „številni narodi poleg tega nimajo obdelovalnih površin in lahko gojijo edino živino.“ Da se dobi meso, mora obstajati živina. Ta ne živi od zraka, temveč mora jesti. Za enoletno krmo enega goveda je potrebno 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane.
Da bi bila hrana živalskega izvora nujna za podhranjene, kot trdi klimatologinja je zelo, zelo vprašljivo. Dokazano je, da je uživanje mesa in drugih živil živalskega porekla rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni (rak, diabetes, kardiovaskularne bolezni …), povzroča tudi prekomerno težo ter celo depresije, kajti neka raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Dokazano je, da so vegetarijanci in vegani bolj zdravi od tistih, ki uživajo mešano prehrano in da živijo dlje. Če je nekaj škodljivo, je veliko vprašanje, ali je to nujno za podhranjene? Iz tega vidika je rastlinska hrana mnogo bolj prijazna za oslabljeno telo, kot pa npr. meso, ki v sebi nosi klice bolezni in na katerega imunski sistem reagira kot na tujek. Tudi prevoz krompirja ali pšenice bi povzročil manj škodljivih toplogrednih plinov kot domača živinoreja, saj je ta dokazano bistveno manjši uničevalec klime kot živinoreja.
Mnogi se zavedajo resnosti položaja v zvezi s klimatskimi spremembami, vendar pa jih „zmanjka“ ko je govora o vlogi masovne živinoreje v uničevanju klime. Čeprav bi ravno odprava masovne živinoreje pomenila največji prispevek k izboljšanju okolja, javnega zdravja, podnebja in položaja živali, to mnogi zamolčijo ali pa na vsak način branijo živinorejo. Ali jim še vedno diši meso?
Nadškofija Maribor naj zaprosi nemški karitas za socialno pomoč (13.7.2011)
Nemška cerkvena organizacija karitas je zelo bogata, saj dobi vsako leto od nemške države kar 25 milijard evrov. Nemška država pa ni tako radodarna samo do katoliške cerkve, temveč tudi do evangeličanske, saj tudi ta dobi izjemno visok znesek za svojo dobrodelno dejavnost, ki jo opravlja preko diakonije -
Nemški karitas je vsekakor zelo bogata organizacija. Ne samo da dobi vsako leto 25 milijard evrov davkoplačevalskega denarja, tudi vrednost njenih nepremičnin je izjemno visoka. Tako je bila ta v sredini devetdesetih prejšnjega stoletja okoli 50 milijard nemških mark. Pričakovati seveda je, da je sedaj še mnogo večja. Za kako velika sredstva gre, si je mogoče ponazoriti s tem, da letni državni prispevek v višini 25 milijard evrov pomeni približno 3 slovenske letne državne proračune. Vsa sredstva, ki jih nemški davkoplačevalci letno prispevajo za karitas in diakonijo, pa presega letni slovenski družbeno bruto produkt. Torej, vse kar naredimo v Sloveniji v enem letu ne zadostuje, da bi „poplačali“ nemški karitas in diakonijo.
Mariborska nadškofija kot „cerkveni holding“, pod njen vpliv namreč spadajo razna podjetja (Rast, d.o.o. …), finančne inštitucije (Zvon ena in Zvon dva) in drugi, se je znašla v velikih težavah, saj so se njeni paradni konji znašli v velikih izgubah, ki naj bi v skupnem znesku po nekaterih ocenah dosegli celo vrednost okoli 800 milijonov evrov, po drugih pa okoli 500 milijonov evrov. Zato tem paradnim konjem kot so Rast, d.o.o., Zvon ena in Zvon dva grozi celo stečaj, zaradi česar tudi mnogim vlagateljem grozi izguba njihovega premoženja, vloženega v te organizacije. Teh naj bi bilo po nekaterih ocenah kar okoli 60.000. Verjetno je med njimi daleč največ katoliških laikov, ki jim grozi izguba premoženja zaradi špekulativnih potez njihovega klera, ki ga pač laiki morajo poslušati in mu služiti, kot to izhaja iz cerkvenega nauka.
Katoliška cerkev govori o bratstvu. Sedaj je priložnost, da se to bratstvo dokaže v praksi. Mariborska Nadškofija naj zaprosi nemški karitas za socialno pomoč v višini izgub, ki so v družbah pod njenim vplivom. Zaprosi naj za pomoč ali posojilo npr. za 800 milijonov evrov ali pa toliko, da pokrije vse izgube. Glede na deklarirano bratstvo v katoliški cerkvi ji nemški karitas te pomoči ne bi smel odkloniti. Ali pa naj zaprosi za pomoč npr. nemško nadškofijo Köln, ki je ena najbogatejših škofij ne samo v Nemčiji, temveč tudi v svetu. Kardinal Meisner zasluži okoli 11.000 evrov mesečno, seveda ga plača nemška država, letni proračun je okoli 900 milijonov evrov, premoženje škofije znaša več milijard evrov, samo udeležba škofije v podjetju z okoli 26.000 stanovanjskimi in poslovnimi enotami je bila leta 2003 vredna okoli milijarde evrov. (Der Spiegel, 24/2010) Če tu ne bi bilo uspeha, lahko poskusi pri ostalih nemških škofijah, saj so le-
Možnosti, kjer lahko Nadškofija Maribor zaprosi za sredstva za sanacijo družb pod njenim vplivom, je torej veliko. Ker so si po cerkvenem nauku katoliki bratje, je jasno, da obstoji po katoliškem nauku dolžnost pomoči bratom v stiski. Pridobitev sredstev torej ne bi smela biti problem. Če pa mariborska nadškofija ne bo zaprosila za pomoč svojih bratov v Nemčiji ali drugje ali pa te pomoči ne bo dobila, pač katoliški bratje ne bodo pomagali katoliškim bratom. Bodo pač pustili, da mnogi njihovi bratje izgubijo svoje premoženje, ki so ga vložili v cerkvene projekte, mogoče celo v dobri veri, da zanje jamči cerkev.
Sodba v imenu Petrola in Nadškofije Ljubljana (10.7.2011)
Minister za pravosodje je skupaj s predsednikoma vrhovnega sodišča in sodnega sveta pred kratkim obiskal celjsko in mariborsko sodišče, kjer je dejal, da se naj sodišča vedejo kot podjetja. Rekel je še, da morajo sodišča načrtovati, kakšno kakovost svojih storitev bodo zagotavljala, v kolikšnem času in po kakšni ceni. (Delo, 7.7.2011)
Sodišča naj bi postala kot podjetja, pravi minister. Kam to vodi? Če bodo sodišča kot podjetja, bodo morali biti sodniki kot podjetniki! Sprva kot podjetnik, kasneje pa podjetnik, saj je trend komercializacije države vedno bolj jasen. Sodišča, ki morajo biti neodvisna, vedno bolj pljujejo v podjetniške vode. Sodnik kot s.p.!? Ali bodo sodišča prodajala svoje storitve? Ali bo sodnik prodajal svoje sodbe in bo razsodil v prid tisti stranki, ki bo dala več? Lastnost podjetništva je ravno ta, da se storitev proda tistemu, ki ponudi več! In če nihče ne bo dal dovolj, ali sodnik sploh ne bo izdal sodbe? Ali pa bo izdal nekakovostno sodbo, ker bo ponujeno premalo? Če se bo to dogajalo, so izidi sodb že vnaprej znani: sodba bo izdana v korist tistega, ki ima več denarja! Sodba v imenu Petrola, Mercatorja ...? Ali bo do tega prišlo s podkupovanjem ali preko predpisov, ki bodo favorizirala kapital, niti ni pomembno.
Trend komercializacije pravosodja in javne uprave je zelo škodljiv. Državna oz. javna uprava, skupaj s pravosodjem, morata biti neodvisna ter delovati objektivno in nepristransko. Kapital oz. podjetništvo nima kaj iskati v tej sferi, sicer se lahko poslovimo od človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Lahko odpišemo ustavo, ki v 14. členu govori o enakopravnosti pred zakonom ne glede na osebne okoliščine.
Sodba v imenu Nadškofije Ljubljana!? Ker ima katoliška cerkev ogromno bogastvo in ker so mnogi sodniki katoliški verniki in tako dolžni delovati v korist cerkve, evangeliji imajo namreč po cerkvenem pravu prednost pred pravnim redom Slovenije, če obstaja nasprotje, je vedno večja nevarnost, da bo se bodo sodbe začele izdajati v imenu cerkve. Sodba v imenu župnije Šmarje pri Jelšah? Sodba v imenu župnije Bevke ali Kisovec? V sporu med Nadškofijo Maribor in osebo xy bo laični sodnik izdal sodbo v imenu in v korist Nadškofije Maribor, ker bo ta ponudila več kot oseba xy, saj ima več kapitala, čeprav je ta oseba xy tudi vernik katoliške cerkve!
Medvede se sme ubijati, v gostilni jesti pa ne
Na pikniku Severne lige, gre za politično stranko v Italiji, članico vladne koalicije, so postregli z medvedjim golažem, sendvičem z medvedjim zrezkom … Medved je bil iz Slovenije. Italijanski orožniki so na pikniku zaplenili približno 50 kg medvedjega golaža in ostalega medvedjega mesa. Trije rimski ministri so se takoj oglasili s pojasnilom, da gre za barbarstvo oz. da gre za izzivanje čustev Italijanov, ki ljubijo živali. (Večer, 6.7.2011)
„Velike zveri so zavarovana vrsta živali, zato je trgovanje z njimi in njihovimi izdelki oziroma deli v skladu z Uredbo absolutno prepovedano,“ piše na spletni strani Ministrstva za okolje http://www.mop.gov.si/index.php?id=1999&tx_ttnews[tt_news]=8159&tx_ttnews[backPid]=12118&L=0&no_cache=1.
Čeprav se torej po pojasnilu MOP-
Čeprav je rjavi medved ogrožena živalska vrsta in je zavarovan ne samo s slovenskimi predpisi, temveč tudi s predpisi EU, lovci po ukazu Republike Slovenije z blagoslovom EU leto za letom morijo medvede. V samostojni Sloveniji je bilo zverinsko pobitih že več kot 1000 medvedov. Ne pobijajo samo odrasle medvede, temveč tudi mladiče in cele družine. V tem primeru prvo umorijo mladiče, nato še mamo. Pravi masaker. Lovci in država ter tisti, ki to podpirajo so pri morjenju medvedov združeni v posebnem sistemu, ki mu lahko mirno rečem SATANIZEM. Kajti morjenje živih bitij je lastnost satanskega.
Pri vsem tem je zanimivo to, da se medvede sme ubijati, v gostilnah jesti pa ne. Kar je po svoje absurdno. To je še eden izmed mnogih absurdov pravne države na področju zaščite živali. Ubijati da, ubito v pojesti ne.
Kaj o vsem tem meni katoliška cerkev? Ona je tiho, saj dovoljuje lov in ga v Hubertusovih mašah izrecno podpira. Pa čeprav uči Ne ubijaj! in za živali pravi, da so Božje stvaritve. Čeprav so živali Božje stvaritve, torej jih je ustvaril Bog, cerkev do njih nima milosti. Lahko se jih muči in ubija. Torej cerkev dopušča morjenje in mučenje Božjih stvaritev. Namesto, da bi jih zaščitila, jih izroča lovcem in klavcem in drugim mučiteljem. Tudi zato katoliška cerkev spada v sistem, imenovan SATANIZEM. Po vseh verjetnosti je ona v tem sistemu vodilna, saj se z njo nihče ne more primerjati glede zločinov! Po presoji zgodovinarja Karlheinza Deschnerja na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20. stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-
Katoliški cerkvi likvidacija Bin Ladna ustreza (5.7.2011)
Duhovnik Drago Ocvirk, tudi učitelj na Teološki fakulteti, je označil likvidacijo voditelja Al Kaide Osame bin Ladna za dobrodošlo. (Družina, 15.5.2011)
Iz besede navedenega klerika jasno izhaja, da je cerkev podprla umor Osame bin Ladna. Ali je to v skladu z Božjim naukom? Bog je rekel, kar uči tudi cerkev, Ne ubijaj! Zapoved je jasna. Varuje življenje vseh bitij. Tako ni v skladu s to zapovedjo ubijanje ljudi, ne glede na to, ali so Slovenci, Hrvati, Nemci, Kurdi, Afganistanci, Talibani, Iračani, pristaši Al Kaide, tudi ne glede na to, kakšne narodnosti, veroizpovedi ali barve kože so. Tudi ni v skladu s to zapovedjo, če se ubija v vojni, ne glede na to, če gre za sovražnika ali koga drugega in tudi ne glede na to, kje se nahaja. Ali se ubija in uničuje v obrambne ali napadalne namene, ni bistveno, kajti tudi ubijanje v obrambne namene je ubijanje. To seveda velja tudi za vojake in za druge ljudi, ki so v vojski oz. v vojni. Tudi Jezus iz Nazareta je bil jasen: kdor prime za meč, bo z mečem pokončan in ljubite svoje sovražnike.
Človekovo življenje je nedotakljivo ne določa samo zapoved Ne ubijaj, temveč tudi slovenska ustava v 17. členu. Navedena ustavna določba je srce ustave, saj varuje človekovo življenje. Gre za človekovo pravico, ki zavezuje državo oz. njene organe, vsepovsod, vedno in do vseh. Namreč, ta določba ne izključuje tistih, ki niso državljani Republike Slovenije, razen tega pa te pravice, glede na 16. člen ustave, ni mogoče začasno razveljaviti ali omejiti ne v miru, niti v vojnem ali izrednem stanju. Seveda tudi iz 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, izhaja, da ta pravica velja za vse. Seveda ni spregledati niti 1. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, ki določa, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice, obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Zato cerkveno zagovarjanje ubijanja nasprotuje Desetim Božjim zapovedim in tudi slovenski ustavi. Tudi umor Osame bin Ladna je bil v nasprotju z Božjo zapovedjo Ne ubijaj!
Katoliki izkazali nezaupanje svoji cerkvi (1.7.2011)
Davčna uprava je objavila preliminarne podatke o prejetih donacijah verskih skupnostih oz. njihovih delov iz dohodnine za leto 2010. Med prejemniki teh donacij so tudi katoliške škofije. Nadškofija Ljubljana je prejela 25.470 evrov, Škofija Koper 14.608 evrov, Škofija Celje 11.344 evrov, Nadškofija Maribor 9.319 evrov, Škofija Novo mesto 8.381 evrov in Škofija Murska Sobota 7.020 evrov. Rekorder med vsemi prejemniki je Slovenski Karitas, ki je prejel 156.471 evrov, manjše zneske pa so prejele tudi druge cerkvene organizacije. (Družina, 26.6.2011)
Katoliška cerkev je za leto 2010 prejela skupno okoli 300.000 evrov. Veliko ali malo?
Povprečna donacija v letu 2010 je verjetno znašala okoli 10 evrov. Če je cerkev prejela okoli 300.000 evrov donacij, ji je doniralo sredstva okoli 30.000 oseb. To pomeni, da je Nadškofijo Ljubljana podprlo kakšnih 2.500 oseb, Škofijo Koper približno 1.400 oseb, Škofijo Celje kakšnih 1.000 oseb, Nadškofijo Maribor približno 900 oseb, Škofijo Novo mesto okoli 800 oseb in Škofijo Murska Sobota kakšnih 700 oseb. Največ ljudi je podprlo Slovensko Karitas in to okoli 15.000. Skupno je katoliško cerkev podprlo kakšnih 30.000 ljudi, mogoče 40.000.
Veliko ali malo?
Katoliška cerkev v Sloveniji ima po lastnih besedah več kot milijon vernikov. Zaposlenih vernikov, ki imajo možnost donacij, je verjetno kakšnih 500 ali 600.000. 40.000 donacij v primerjavi z 500.000 možnimi donacijami! Manj kot 10%. Torej je katoliško cerkev preko donacij podprlo manj kot 10% njenih vernikov ali optimistično gledano, seveda za cerkev, kakšnih 10%. Ali kažejo zneski prejetih donacij zaupanje ali nezaupanje v katoliško cerkev? Ali je dejstvo, da je samo približno 10% vernikov podprlo katoliško cerkev uspeh ali neuspeh za cerkev? Ali je to izraz zaupanja ali nezaupanja v cerkev?
Odgovor je jasen. Očitno so verniki izrazili nezaupanje v svojo cerkev. Tako malo donacij, ki jih je cerkev dobila od svojih članov ni presenečenje. Cerkev vedno hitreje propada. Njena krvava zgodovina in njen krvavi nauk delujete in jo vedno hitreje potapljata. Kar seješ, to žanje, velja za vse. Tudi za katoliško cerkev, pa ne samo zanjo, še za kakšno drugo cerkev tudi. Njeni verniki, večinoma prisilno krščeni, to vedno bolj in vedno hitreje spoznavajo. In se odvračajo od nje.
Ustavno sodišče – hlapec katoliške cerkve? (29.6.2011)
Pri maši za domovino, ki jo je 24.6.2011 v ljubljanski stolnici vodil duhovnik Stres, je bil, glede na nagovor omenjenega duhovnika, tudi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Poleg njega je bilo tam še več predstavnikov države, tudi ministri in poslanci, celo načelnik generalštaba slovenske vojske. (http://aktualno.rkc.si/?id=11454&fmod=13)
Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki ljudstva in predstavniki posvetne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov, … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika neke nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov?
Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali so predstavniki države na katoliški maši tudi molili, peli, šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov, …? So se pri maši tudi klanjali cerkvi? Predsednik Ustavnega sodišča se klanja duhovniku? Enako tudi načelnik generalštaba.
Posebej zaskrbljujoče je, da je bil pri maši tudi predsednik Ustavnega sodišča. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem prizna primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje?
Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in po vsej verjetnosti kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst ...
Pri maši je bil tudi načelnik Generalštaba SV. Kaj je ta počel tam, ni jasno. Ali je mogoče vrhovni poveljnik slovenske vojske katoliška cerkev? Ali je načelnik molil katoliške molitve? Ali je mogoče boga kaj prosil? Da bi bog pomagal pobiti čim več talibanov, glede na to, da je slovenska vojska v Afganistanu? V slovenski ustavi pa je zapisano, da je človekovo življenje nedotakljivo. Torej tudi življenje vseh talibanov, proti katerim se bori slovenska politika, ki je v ta namen zlorabila tudi vojsko.
Katoliška cerkev je pripravila mašo za domovino in ne za državo Slovenijo. S pojmom domovina cerkev ne misli slovenske države, temveč gre za katoliško domovino, kar pa ni enako državi. In temu so se poklonili slovenski državniki. Poklonili so se katoliški domovini, Vatikanu in ne slovenski državi. Ali ni to žalostno?
Ljudstvo na zadnjem mestu (26.6.2011)
Na dan državnosti in ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije je imel predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar na slavnostni seji dne 24.6.2011 slavnostni govor, ki ga je začel z besedami:
„Spoštovani predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk,
cenjeni predsednik Vlade gospod Borut Pahor,
cenjeni predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič,
spoštovani predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič,
spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča gospod Branko Masleša,
cenjene ministrice in ministri,
spoštovane kolegice in kolegi poslanci,
cenjeni diplomatski zbor,
spoštovani visoki gostje, državljanke in državljani,...“
(http://www.dz-
Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa pri maši za domovino 24.6.2011 v ljubljanski stolnici:
„Vaša eminenca spoštovani gospod kardinal,
vaša ekscelenca spoštovani gospod apostolski nuncij v Republiki Sloveniji,
spoštovani sobratje škofje,
spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije,
spoštovani gospod minister,
spoštovani gospod načelnik generalštaba in drugi častniki in člani Slovenske vojske,
ekscelence veleposlaniki in predstavniki prijateljskih držav,
spoštovani predsedniki političnih strank in drugi predstavniki državnih oblasti ter političnega, gospodarskega in kulturnega življenja,
spoštovani člani Slovenske policije,
drage sestre in dragi bratje!“
(http://aktualno.rkc.si/?id=11454&fmod=13)
Kaj imata oba nagovora skupnega? To da so „navadni“ ljudje omenjeni šele na koncu obeh nagovorov. Iz tega je razviden odnos države do ljudi oz. cerkve do vernikov. Tako za državo kot za cerkev so državljani oz. verniki na zadnjem mestu. Prej so elite, tako politične, kapitalske in verske. Ljudstvo in verniki so na zadnjem mestu, čeprav naj bi bila država zaradi ljudi in cerkev zaradi vernikov.
Kje je v nagovoru enakopravnost ljudi, ki sta jo polni tako država kot cerkev? Če je „ljudstvo“ omenjeno šele na koncu, kar velja tudi za „vernike“, je jasno, da ni enakopravnosti. Izraz enakopravnosti bi bil, če bi npr. predsednik DZ začel nagovor z besedami spoštovani prisotni in ne bi omenjal funkcij ali podobnega. Tako bi bili zajeti vsi enakopravno. Podobno bi bilo v primeru cerkve. Če bi A. Stres nagovor začel z besedami dragi bratje in sestre in ne omenjal kardinala, nuncija … članov policije bi bili vsi enakopravni. Seveda pa je enakopravnost samo v izjavah in besedah, v praksi pa je ni. Oba nagovora sta priča temu.
Na slavnostno sejo Državnega zbora so bili vabljeni poslanci Državnega zbora, predstavniki Državnega sveta, predstavniki Republike Slovenije, predstavniki drugih držav in številni visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja, kot to izhaja iz spletne strani DZ. Ljudstvo na slavnostno sejo očitno ni bilo vabljeno. Predstavniki ljudstva svojega ljudstva na slavnostno sejo niso povabili.
Iz seznama vabljenih se lahko potegnejo različni zaključki. Npr. da ljudstvo na takšni elitni predstavi nima kaj iskati. Njegovo mesto je za „tekočim trakom“, kjer naj ustvarja pogoje, da bo elita lahko tako ali drugače paradirala. „Navadnemu“ človeku tam očitno po mnenju politike ni mesta. Če bi prišel nekdo iz ljudstva in bi želel prisostvovati slavnostni seji, bi se po vsej verjetnosti moral z dolgim nosom obrniti. Predstavniki ljudstva bi članu ljudstva pred nosom zaloputnili vrata in ostal bi zunaj „hrama demokracije“ -
Na slavnostno sejo so bili vabljeni tudi predstavniki verskega življenja. Čeprav je država ločena od verskih skupnosti, pa politika vabi na takšno državno dejanje npr. katoliško cerkev, katere nauk je v nasprotju s slovensko ustavo in ki se vse bolj odkrito vpleta v politiko, pa čeprav je Jezus iz Nazareta rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Očitno Jezusove besede za cerkev ne veljajo.
Omenjena nagovora v simbolnem smislu kažeta podobo družbe. Na eni strani politične, kapitalske in verske elite, na drugi strani ljudstvo in verniki. Na eni strani vedno več revnih, na drugi peščica bogatih. Kam gre trend? V še večje siromašenje ljudstva oz. vernikov in uničevanja narave.
Kdo postavlja duhovnike? (24.6.2011)
„Duhovnik. Kdo se skriva za podobo nekoga, ki ga je Bog posebej odbral in izvolil,“ je zapisal Sebastijan Valentan v komentarju v Družini št. 26-
Po katoliškem nauku Bog določene osebe posebej izvoli oz. določi za duhovnike. Ali je temu res tako ali pa gre za cerkveno potegavščino?
Bog je večen in neskončen ter ve oz. pozna vse. Ve, kaj je bilo, kaj je in kaj bo. Zanj ni skrivnosti. Ve tudi, kako bo ravnala neka oseba, ne glede na to, da ima ta oseba svobodno voljo, ki jo je dobila od Njega. To seveda velja tudi za klerike.
Mnogi katoliki, vključno s kleriki, so bili in so še pedofili, morilci, goljufi, mučitelji prevaranti in podobno. Bog za vsako osebo že vnaprej ve, kako bo ravnala: torej ali bo pedofil, morilec, goljuf … Ve že vnaprej ali bo oseba ravnala v skladu z Božjimi zapovedmi ali jih bo kršila. To seveda ve tudi za klerike in tiste, ki šele bodo postali kleriki oz. duhovniki.
Bog že vnaprej torej ve, kako bo živel bodoči duhovnik. Ve ali bo spoštoval Deset Božjih zapovedi in Jezusov govor na gori ali ne. Ve, ali bo ta oseba kot klerik zlorabljala otroke, kradla, mučila, ubijala ali ne. Če bi Bog ob tem vedenju postavil za duhovnika nekoga, za katerega že vnaprej ve, da bo pedofil, morilec, tat in podobno, bi bil odgovoren za vse zločine, ki jih bo/je storil ta duhovnik. Na ta način bi bil sostorilec teh zločinov oz. grehov. Bog bi tako bil zločinec in grešnik. Na vesti bi imel strahotne zločine in neizmerno trpljenje.
Vsakemu malce bolj kritičnemu analitiku je lahko takoj jasno, da Bog ni izvolil ali določil nikogar za duhovnika. Nerazumljivo bi namreč bilo, da bi Bog, ki je absolutna ljubezen, dobrota, pomoč ... postavljal ljudi, ki bi v njegovem imenu morili, mučili, kradli …, torej delovali proti Božjim zapovedim. In ga diskreditirali ter odvračali ljudi od njega! Kajti kdo bo še verjel in sledil takšnemu grozljivemu bogu? Ali je Bog Stvarnik postavil za duhovnika Frantarja ali Jošta, ki sta kot klerika zlorabila mnoge otroke? Ali je Bog Stvarnik postavil oz. določil za duhovnike ljudi, ki so v Nadškofiji Maribor sodelovali oz. nosili celo glavno težo pri kraji oz. oškodovanju 50 ali 60 tisoč ljudi? Je kdo, ki lahko na to odgovori z DA? Zato je vsaj zame kristalno jasno, da Bog ni postavil oz. določil ljudi za duhovnike.
Če pa je kdo že postavil določene ljudi za duhovnike, je bil lahko to v tem primeru samo katoliški bog, bog podzemlja. To je bog, bog pekla, ki že ves čas deluje proti Jezusu, Kristusu in Bogu Stvarniku ter uničuje družbo in naravo. Dokaza za to sta krvava cerkvena preteklost in sedanjost ter njen krvavi biblijski nauk, ki velja še danes in je tudi temelj katoliške cerkve.
Če je pri zlorabah in finančnem polomu v Nadškofiji Maribor imel, vključno s postavitvijo določenih oseb za duhovnike, svoje prste vmes kakšen bog, je bil lahko to samo katoliški bog in nikakor ne Bog Stvarnik ali Jezus, Kristus.
Katoliška trditev, da Bog določa duhovnike, zato ne more ustrezati dejstvom, če pa duhovnike dejansko postavlja bog, je to lahko samo katoliški bog in ne Bog Stvarnik ali Jezus, Kristus. Gre torej še za eno prevaro katoliške cerkve, ko Bogu pripisuje nekaj, s čimer On nima nič. Na ta način prikriva svoje lastno peklensko bistvo, ki z Bogom nima ničesar skupnega.
Katoliška cerkev in verska svoboda (22.6.2011)
V prostorih katoliške cerkve so predstavniki katoliške, evangeličanske in srbske pravoslavne cerkve ter islamske skupnosti v RS podpisali skupno izjavo ob 20-
Nesporno je, da so dostojanstvo osebe, družinsko življenje in verska svoboda temelji Republike Slovenije. Vendar pa to niso tudi temelji katoliške cerkve. Ta cerkev temelji na popolnoma drugih temeljih. Njen temelj niso človekove pravice, temveč krvava biblija in kršitve človekovih pravic.
Kje je verska svoboda, če cerkev krsti dojenčke, ki tako brez svojega soglasja postanejo člani oz. verniki cerkve, organizacije, za katero zgodovinar Karlheinz Deschner pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20. stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-
Kje je dostojanstvo človeka, če po cerkvenem nauku postane krščenec nova stvar? Otrok ne pripada več samemu sebi, temveč cerkvi, pa še stvar je. Kaj ima takšen katoliški nauk skupnega z dostojanstvom človeka ni jasno. Kakšno dostojanstvo priznava katoliška cerkev npr. homoseksualcem, če uči: Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13) To ne samo da nima nič skupnega z dostojanstvom človeka, to pomeni celo poziv k nasilju do teh ljudi, mogoče celo poziv k ubijanju, saj je po katoliškem nauku stara zaveza božja beseda in to je potrebno, kot to izhaja iz biblije, vedno in povsod uresničevati. Dostojanstvo človeka ali cerkveni sovražni govor in poziv k nasilju? Kje je tu dostojanstvo judov, če cerkev preko svojega učitelja Ephraima pravi, da so judi suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži … Kje je tu dostojanstvo žensk, če cerkev po svojem učitelju Tomažu Akvinskemu uči, da je bistvena vrednota ženske v njeni sposobnosti rojevanja in gospodinjski koristi. Papež Pij II. je govoril o tem, da je ženska hudič oz. neke vrste pekel. Kakšno dostojanstvo imajo ženske, če cerkev po svojem kleriku Packu pravi, da je ženska ustvarjena kot pomočnica človeku. (Družina, 15. 7. 2001) Takšnih in podobnih cerkvenih smernic je v bibliji in drugih cerkvenih spisih ogromno. Samo v bibliji je več deset primerov, kjer sedanja katoliška cerkev zaradi moralnih prekrškov zahteva uboj človeka. In to v 21. stoletju.
Družinsko življenje je temelj vsake družbe in države, izjavlja katoliška cerkev. Kakšna je družina po meri cerkve: otrok nova stvar, mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče „bog i batina“, vsi tri pa morajo ubogati cerkev, jo financirati in širiti vero; v primeru nepokorščine pa jim sledijo grožnje in celo večni pekel. To je temelj cerkve. Seveda pa to z demokratično in na pravicah temelječo družbo in državo nima nobene zveze. Gre za nasilno katoliško družinsko ideologijo, ki je privedla neštetih tragičnih primerov.
Dejstvo je, da katoliške vrednote niso verska svoboda, dostojanstvo osebe in družinsko življenje. Njene vrednote so ravno nasprotno: duhovno suženjstvo, preganjanje in ubijanje drugače mislečih in verujočih ter izkoriščanje družine. Zato je podpis katoliške cerkve pod uvodoma omenjeno izjavo varanje javnosti. Gre samo za lepšanje cerkvene podobe v javnosti in prikrivanje bistva cerkve, to pa je nasilje ter težnja po bogastvu in oblasti. Gre za nemoralno dejanje cerkve, ki se v javnosti prikazuje kot nekaj pozitivnega, v resnici pa je med vsemi organizacijami najbolj obremenjena z zločini, kot to ugotavlja zgodovinar Deschner, in ima najbolj peklenski nauk. Seveda pa vse to ni samo nemoralno, temveč tudi protiustavno, saj katoliški nauk v mnogih pogledih nasprotuje slovenski ustavi: poziva k pobojem ljudi, kar nasprotuje ustavni določbi o nedotakljivosti človekovega življenja, ne priznava svobode vesti (krst dojenčkov in nemožnost izstopa) in dostojanstva oseb (ženske, judi ...), vključno z vlogo družine, kot dveh najpomembnejših ustavnih načel. Namesto da bi država prepovedala takšen protiustavni nauk, organizacijo, ki ima takšen nauk, celo financira. Kar je ne samo nemoralno, temveč tudi v nasprotju z ustavnim načelom ločenosti države in verskih skupnosti.
Jezus iz Nazareta: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. (Mt 23,27)
Sodišče naložilo kamenjanje psa (21.6.2011)
V Izraelu je judovsko rabinsko sodišče obsodilo nekega psa na smrt s kamenjanjem. Razlog je v tem, da naj bi bil pes reinkarnacija odvetnika, ki je pred mnogimi leti užalil sodnika tega sodišča. Sodnika je spomnil na prekletstvo, ki so ga izrekli nad njim in se je glasilo kot napoved, da se bo na svet po smrti vrnil kot pes. Sodišče je izvršitev kazni naložilo tamkajšnjim otrokom. Psu je pred izvršitvijo kazni uspelo pobegniti iz sodišča, kjer je nekaj časa bil. (http://www.zurnal24.si/pes-
Ta dogodek je še eden dokaz škodljivosti mnogih delov stare zaveze ne samo za ljudi, temveč tudi za živali. Iz stare zaveze, ta pa je temeljna verska knjiga judov in seveda tudi judovskega rabinskega sodišča, izvirajo razna prekletstva, ki očitno niso samo zgodovinska dejstva, temveč še sedaj živijo med judi in so podlaga za razna nasilna in grozljiva dejanja, kot je to omenjena obsodba popolnoma nedolžnega psa, ki vsem tem dogodkom nima ničesar. Življenje živali v tem primeru ni vredno nič in služi samo obračunavanju med sodnikom in umrlim odvetnikom. Stara zaveza, kot temeljna knjiga judov, krščanstva in islama, še na mnogih drugih mestih vsebuje mnoga grozodejstva nad živalmi. Iz biblije izhaja tudi cerkvena podpora ubijanju živali, npr. za lov, hrano, mučenju v poskusnih laboratorijih in podobno.
Judovsko rabinsko sodišče je naložilo izvršitev kazni kamenjanja psa do smrti otrokom. Ne samo, da je sodišče izjemno kruto do živali, to velja tudi do otrok. Naložiti umor na pleča otrok je dejanje, ki je proti vsem človekovim pravicam in koristim otrok. V kaj se bodo razvili otroci, ki bodo umorili psa, če bo do tega prišlo, si je težko zamisliti. Mogoče se bodo razvili v poslušne judovske vojake, ki bodo ubijali Palestince!? In na ta način nadaljevali biblijske vojne med judi in Palestinci ter s tem pomagali k nadaljevanju biblijske inkarnacije nasilja, ki stalno vodi v nove vojne oz. nasilje. Mogoče pa bodo ubijali „samo“ živali!? Tudi ta „samo“ izhaja iz stare zaveze, saj je takratna judovska duhovščina ponaredila biblijo in vanjo vnesla ločitev med človekom in živalmi oz. naravo, po kateri je človek več vreden kot živali in narava. Ljudje lahko, po interpretaciji cerkve, tako živali kot naravo izkoriščajo po mili volji. Posledice te zmotne in ponarejene ideologije, pripisane Bogu, so vedno bolj vidne in se kažejo v vedno večjem propadu te civilizacije.
Jasno je, da sodba judovskega sodišča o kamenjanju psa nima ničesar skupnega z Bogom. Ta je jasno rekel: Ne ubijaj! To je rekel tudi judom preko Mojzesa!
Papež na duhovnih vajah (20.6.2011)
V nedeljo, 13.3.2011 je papež s svojimi sodelavci odšel na enotedenske duhovne vaje, ki jih je vodil bosonogi pater Lethel, sicer tajnik papeške teološke akademije. Vodilna misel duhovnih vaj je bila Kristusova luč v srcu Cerkve – Janez Pavel II. in teologija svetnikov. (Družina, 20.3.2011)
Zanimivo je, da tudi papež hodi na duhovne vaje. Nekdo, ki je božji oče, hodi na duhovne vaje! Nekdo, ki je nezmotljiv, hodi na duhovne vaje! Nekdo, ki je Kristusov namestnik, hodi na duhovne vaje! Nekdo, ki je božji oče, nezmotljiv in Kristusov namestnik, seveda po nauku katoliške cerkve, hodi na vaje, ki jih ne vodi on kot „najvišje božanstvo“, temveč nekdo drug. In ta nekdo drug je „nek tajnik“. Tajnik je torej nad božjim očetom in Kristusovim namestnikom. Zmotljivi kot je omenjeni tajnik je nad nezmotljivim! Zanimivo je tudi, da božji oče na zemlji hodi na duhovne vaje. Kaj pa se lahko božji oče nauči na teh vajah, če že vse zna in ve, saj je nezmotljiv? Saj je on najvišji „duhovnik“, najvišja duhovna avtoriteta! Praktično v rangu samega boga.
Omenjeni dogodek jasno kaže na to, kako absurdna je katoliška cerkev oz. njen nauk. Svojo absurdnost sama razkrije s takšnimi in podobnimi dogodki. Nek kleriški tajnik vodi in uči samega svetega očeta, ki je povrh vsega še nezmotljiv. Vsak malce misleči človek hitro najde protislovnost tega. Nazivi kot so božji oče, Kristusov namestnik … služijo samo varanju ljudi. Cerkev sama sebe prikazuje kot božje delo, kot božjo institucijo, ki pa v resnici nima ničesar skupnega s Kristusom in Bogom Stvarnikom. Njena zgodovina in njen krvavi nauk to jasno potrjujeta.
Biblija je jasna: „Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. Ali Kristus. Največji med vami bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.“ (Mt 8-
Ta dogodek je še eden izmed niza dejstev, ki dokazujejo, da se je cerkev postavila na Boga in da je ta samo sredstvo v njenih rokah za doseganje njenih uničevalnih interesov.
Vatikan in etika v poslu (19.6.2011)
Te dni so se v Vatikanu na skrivnem srečanju sešli mnogi najpomembnejši gospodarstveniki tega sveta, zbrani v ozkem klubu, da bi razpravljali o etiki v poslu. Med njimi sta tudi dva udeleženca iz Slovenije. Člani tega kluba lahko postanejo samo preverjene osebe, ki so si vstopnico „kupili“ s svojo dobrodelnostjo. S tem so si kupili tudi avdienco pri papežu. Udeleženca iz Slovenije skupno namenjata za dobrodelnost 80.000 evrov letno. Poslovni svet se bo vrtel, kot bodo danes odločili v Vatikanu, je naslov članka v Financah (16.6.2011), ki vsebuje omenjene informacije.
Vatikan je očitno tudi eden izmed centrov poslovnega sveta, kar ni čudno, saj je katoliška cerkev ena najbogatejših organizacij na svetu. Njeno premoženje se ceni na več 1000 milijard evrov. Cerkev je lastnica velikega števila nepremičnin, vrednostnih papirjev raznih podjetij in držav, medijev, šol, bank, zlata, gotovine … Čeprav je cerkev neizmerno bogata, pa revnim namenja samo drobtinice, če sploh to.
Kakšno etiko lahko cerkev ponudi gospodarstvenikom? Ali jim bo ponudila etiko 10 zapovedi in Govora na gori ali kaj drugega? Če si pogledamo, kako je cerkev prišla do svojega bogastva, lahko vidimo, da to kar lahko ponudi gospodarstvenikom, z omenjenimi etičnimi načeli nima nobene zveze. Cerkev je namreč v velikem številu primerov, kot to izhaja iz zgodovinskih zapisov prišla do bogastva, na nezakonit in nepošten način. „Iz raznih virov je namreč znano, da se je cerkev ukvarjala s trgovino z ljudmi in imela sužnje, tlačani so morali plačevati tudi cerkvi, cerkev je prodajala titule, funkcije, blagoslovljena pisma, ..., uvedla je trgovino z odpustki. Menihi in drugi cerkveni ljudje so ponarejali listine, da so prišli do zemljiške posesti. Bili so tudi papeži in škofje, ki so obogateli od prostitucije, imeli so celo lastne bordele. Eden najbolj sramotnih načinov, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev. Glavni faktor pri širjenju cerkvene zemljiške posesti od antike, zlasti pa v srednjem veku, je bila dediščina“, piše v časopisu Razmisli št. 8, ki ga izdaja Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve. (http://www.zrtve-
Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. Kdo si želi, da bi ga izkoriščali? Ali bo papež ali kdo drug od klerikov v svoji pridigi pri maši v baziliki Sv. Petra, ki je namenjena zbranim gospodarstvenikom omenil zlato pravilo in če ga bo, kaj bo sam storil, da se bo ta nepravična gospodarska ureditev, ki jo cerkev na veliko podpira in zaradi katere so milijarde revnih in lačnih, spremenila? Kaj bo bistvo tega srečanja: odprava nepravične gospodarske in družbene ureditve ali obramba tega sistema in s tem nadaljnje izkoriščanje ljudi, živali in narave. Kdor pozna bistvo cerkve, mu odgovor ni neznan.
Kako je ravnal Jezus? V Bibliji piše: „Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 13 in jim rekel: »Pisano je: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«“ (Mt 21,12) Seveda Jezus s cerkvijo nima nič skupnega!
Karitas in brezplačni delovni zvezki (18.6.2011)
Škofijska karitas Ljubljana je odpovedala letošnjo akcijo Brezplačni delovni zvezki za družine s petimi in več otroki. Razlog je v tem, da založbe, ki vsako leto poklonijo delovne zvezke, tega sedaj zaradi predvidenega novega pravilnika o potrjevanju učbenikov ne bodo storile, saj je njihov obstoj negotov, zaradi česar začasno ustavljajo vse družbenokoristne akcije. Karitas pa svojega namenskega sklada za učbenike nima. (Delo, 15.6.2011)
Ta dogodek kaže eno izmed pomembnih karakternih lastnosti karitasa. Dokler od zunaj dobi brezplačne stvari, akcija teče in stvari gredo do ljudi. Ko pa teh ne dobi več, akcijo ukine. To jasno kaže na to, da karitas pomaga ljudem s tujim denarjem oz. sredstvi in ne svojim denarjem oz. sredstvi. Čeprav ima cerkev neizmerno bogastvo, ki gre v tisoče milijard evrov, pa svojo „dobrodelnost“ vrši s tujim denarjem. Ko tujih sredstev ni več, tudi dobrodelnosti karitasa ni več. Če bi karitas res bil dobrodelna organizacija, bi za svojo dobrodelnost uporabljal cerkvena sredstva, saj je del cerkve. V konkretnem primeru bi s cerkvenim denarjem nakupil delovne zvezke in akcija brezplačnega razdeljevanja teh zvezkov bi lahko tekla ne glede na odpovedi družbokoristnih akcij s strani založb. Zato se ob vsem tem postavlja tudi vprašanje, kaj je bistvo karitasa? Ali je bistvo karitasa res dobrodelnost?
Evangelizacija ljudi je bistvena dolžnost katoliške cerkve, poudarja papež Benedikt XVI. Verniki katoliške cerkve so si dolžni prizadevati, da se božje oznanilo odrešenja vedno bolj širi med vse ljudi po vseh krajih zemlje. Ta dolžnost torej veže vernike na vseh področjih življenja, kakor tudi v vseh državah. Zato poteka evangelizacija tudi v Sloveniji in to na vseh področjih. Eno izmed teh področij je dobrodelnost. Katoliška cerkev je na področju dobrodelnosti ustanovila karitas, ki deluje na več ravneh (župnije, škofije, ...). Ker je karitas cerkvena organizacija, ki je dolžna uresničevati cilje svoje cerkve. Ker je glavni cerkveni cilj evangelizacija družbe, torej obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere. Za doseganje tega cilja uporablja karitas vsa sredstva, tudi necerkvena. Za evangelizacijo karitas tako uporablja tudi sredstva, ki jih dobi iz javnih proračunov. Čeprav se ta sredstva navzven uporabljajo za pomoč ljudem, pa je bistvo tega evangelizacija. Seveda ne bo vzgajal na primer za ateizem ali budizem, temveč za katolištvo! Dobrodelnost je torej samo v funkciji obrambe in širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za evangelizacijo Slovenije in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu drugotnega pomena.
Karitas v Sloveniji vsako leto razdeli ljudem za več milijonov evrov pomoči. Seveda nekaj sredstev zadrži zase. Kje dobi ta sredstva? V letu 2007 so javna sredstva predstavljala okoli 40 % vseh sredstev karitasa, ostalo pa so bila sredstva raznih donatorjev. Slovenska vlada je v letu 2009 Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Karitas je v letu 2008 prejel tudi 2 milijona evrov za odpravo posledic neurja v juliju in avgustu. Poleg tega dobi karitas mnogo sredstev tudi iz drugih javnih virov, tako občinskih kot tudi na nivoju ministrstev. Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi sredstvi, čeprav ima le-
Dobrodelnost je zelo prefinjen način obrambe in širjenja katoliške vere v Sloveniji, v katerem na žalost sodeluje tudi slovenska država in preko nje tudi davkoplačevalci. Judi, muslimani, protestanti, prakristjani, ateisti, homoseksualci in drugi morajo financirati dejavnost organizacije, ki je do njih zelo nestrpna. Ker je katoliška cerkev neizmerno bogata organizacija, je tudi s tega vidika nerazumljivo, da revna Slovenija financira karitas. Država s financiranjem karitasa pomaga Vatikanu, torej tuji osebi, in sodeluje pri evangelizaciji in katolizaciji slovenske družbe. Čeprav je ločena od cerkve, ji pomaga pri širjenju njenega vpliva in verskega nauka. Ali zaradi nevednosti, ker ne pozna bistva katoliške cerkve, torej njenega nasilnega in izključujočega nauka, ali pa namenoma, ali pa, ker je od nje odvisna? Mogoče pa je še kakšen drug razlog. Država kot hlapec cerkve?
Socialna država – krinka za ohranjanje revščine po meri cerkve (14.6.2011)
Socialna država v Sloveniji je v vedno večjih težavah. Potrebno je vedno več sredstev za socialne transferje, da bi se obdržal dosedanji nivo socialne države. Po državnih podatkih živi pod pragom revščine približno 223.000 oseb, če pa bi odmislili socialne transferje, bi bilo teh vsaj še enkrat več. Slabih 300.000 upokojencev prejema pokojnino manj kot 500 evrov, pri čemer je prag revščine za enočlansko gospodinjstvo 593 evrov. (Delo, 13.6.2011)
Slovenija je po ustavi socialna država. Ta tip države se prikazuje kot civilizacijski dosežek, kar po eni strani vsekakor je, če se primerja stanjem pred njeno uvedbo -
Socialna država je v začetku odigrala pomembno vlogo, saj je blažila revščino. Sčasoma pa bi ta država morala postati most k bogati državi za vse, kajti produkcija dobrin je tolikšna in naravni viri tako veliki, da bi lahko bili vsi ljudje bogati in spadali v srednji oz. višji srednji sloj. Vendar temu ni tako, saj je nepravična razdelitev dobrin ostala. In ne samo ostala, se celo poglablja. Vedno manj ljudi ima vedno več, ostalim gredo samo drobtinice.
V Sloveniji je podobno. Vedno več je revnih. Če ne bi bilo socialnih transferjev, bi število revežev zelo naraslo. Še posebej bi naraslo, če bi prag revščine višji kot je sedaj, ko je slabih 600 evrov. Če bi bil npr. 700 evrov, bi se število revežev zelo povečalo. Pa tudi 700 evrov ni kakšen poseben znesek, ki bi človeku lahko omogočil običajno življenje.
Socialna država tako postaja krinka za revščino. Če bi se ukinila socialna država, bi se pokazalo realno stanje družbe. Revščina in še enkrat revščina. In to v 21. stoletju, ko bi glede na vse okoliščine lahko bila večina ljudi že del srednjega sloja. V tej smeri je razvoj tudi šel, vendar ga je vladajoča ideologija zaustavila, saj ji takšen razplet dogodkov ne ustreza. Ne ustreza ji dejstvo, da bi bili ljudje bogati in tako neodvisni do vladajoče elite oz. ideologije. Zato deluje v smeri pavperizacije ljudi. Čim več revnih, tem bolje zanjo, saj lahko na ta način vlada in izkorišča. Po padcu komunizma in z globalizacijo se pavperizacija povečuje.
Še posebej bogat srednji sloj ne ustreza katoliški cerkvi. Za cerkev je bistvena delitev na bogate in revne, vladajoče in podrejene, ki morajo biti poslušni in ubogljivi. Ne samo cerkvi, temveč tudi državi. V okrožnici Rerum novarum cerkev (1891)govori o pomoči najrevnejšim, vendar ne zaradi tega, da bi se ta sloj odpravil in prešel med bogate, temveč da bi nepravične razmere nadaljevale, da bi torej ostala delitev na bogate in revne. Tudi kasnejši cerkveni dokumenti niso na liniji odprave delitve na bogate in revne. Cerkev se zavzema samo za socialno pravičnost in nič drugega, pa še to je naloga države in ne nje. Bogat srednji sloj pomeni slej ko prej konec katoliške cerkve. Koliko pa bo še takšnih, ki bodo dali krstiti svojega otroka kot dojenčka in ga s tem naredili za člana cerkve? Zato dela vse, da do tega ne pride.
Naslednji korak naj bi bil: v 2. členu ustave naj bo zapisano: Slovenija je pravična in bogata država. Pravno državo bo potrebno slej ali prej odpraviti, saj je ta okvir za izkoriščanje ljudi in uničevanje narave. V pravičnosti pa ni izkoriščanja in uničevanja ne ljudi, živali oz. narave. Tam so vsi bogati. Ali ni to dobro za vse?
Voda in živinoreja (13.6.2011)
Po mnenju mnogih porabljamo naravne vire hitreje, kot se ti lahko obnovijo. Med tem viri ima posebno mesto voda. Po ocenah nekaterih izkoriščamo že več kot polovico sladke pitne vode, ki je človeštvu na razpolago, saj je preostanek shranjen v ledenikih in talnih vodah. Ena milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode in živi v vodni revščini, pravi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Največ vode se porabi v kmetijstvu, predvsem za živinorejo, za proizvodnjo mesa kar trikrat več kot za pridelavo pšenice, še pravi omenjena klimatologinja. (Dnevnikov Objektiv, 4. 6.2011)
Dejstvo je, da je živinoreja izjemen potrošnik pitne vode. Za prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna prehrana vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode, za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov in za pol kilograma govedine kar 10.000 litrov. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane, za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije, se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv (vir podatkov v tem odstavku: Anton Komat, Jana, 19.9.2006).
Dejstvo je, da masovna živinoreja porabi ogromne količine vode za 1 kilogram mesa, bistveno več kot je to potrebno za 1 kilogram rastlinske hrane. Na eni strani se pitna voda uporablja v živinoreji, na drugi strani pa je kar 1 milijarda ljudi žejnih. Čeprav pitne vode vedno bolj primanjkuje, pa se po drugi strani planira povečana proizvodnja mesa. Torej se planira še večja potrošnja pitne vode za prirejo mesa – in s tem še več žejnih ljudi. Namesto, da bi se največji porabnik vode, to je živinoreja, odpravil, pa se planira povečanje proizvodnje mesa, kot že navedeno. Očitno vladajoča ideologija želi, da je čim več ljudi žejnih in da čim več bitij zaradi pomanjkanja vode umre. Kajti drugače si ni mogoče razlagati zelo jasnih dejstev glede porabe vode in značaja živinoreje. Rastlinska prehrana za uničevalno ideologijo ni tako zanimiva, ker preko nje ne more tako škodovati ljudem in naravi kot preko množične živinoreje oz. mesa in drugih proizvodov iz tega tipa kmetijstva.
Množična živinoreja je vsestranski množičen uničevalec. Ne uničuje le živali, vsako leto po vsem svetu pomorijo za proizvodnjo hrane okoli 50 milijard živali, v Sloveniji več kot 30 milijonov, temveč tudi mnogih naravnih virov: vode, prsti, zraka. Je eden največjih uničevalcev podnebja, če ne celo največji, saj po neki študiji več kot 50 vseh izpustov škodljivih toplogrednih plinov izhaja iz živinoreje.
Množična živinoreja je glede na navedeno eden največjih problemov sedanjega časa. Odprava tega tipa živinoreje bi zelo blagodejno vplivala na družbo in naravo. Meso in drugi produkti živalskega porekla za človekovo življenje niso potrebno, kar dokazuje tudi znanost. Velja celo nasprotno: živalski produkti so rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni – torej gre za prehrano, ki je zelo škodljiva za zdravje ljudi in v bistvu celotne družbe. Tudi bakterija E.coli s svojim zelo nevarnim sevom, ki ubija po Evropi, izvira iz masovne živinoreje.
Masovna živinoreja, to je živinoreja za prehrano – do kdaj še? Prej ko bo odpravljena, bolje bo za vse nas.
Viski za afriško zemljo (12.6.2011)
V zadnjih letih so skladi tveganega kapitala in druge organizacije v Afriki kupili in najeli ogromna zemljišča, samo v letu 2009 je bilo teh za okoli 60 milijonov hektarov ali približno toliko kot je velika Francija (Delo, 10.6.2011).
Izkoriščanje Afrike se nadaljuje. Zahodne družbe kupujejo zemljišča predvsem za proizvodnjo hrane za živino, ki jo potrebuje masovna živinoreja na zahodu. Približno polovice svetovne proizvodnje pšenice gre za hrano klavni živini in še več soje. Namesto da bi lokalno prebivalstvo imelo to hrano zase, jo poceni izvaža na zahod, samo pa strada in umira. Vsak dan v Afriki zaradi lakote namreč umre več 10.000 otrok. Zaradi vsega tega pa umirajo tudi ljudje na zahodu, saj je dokazano, kako škodljivo je meso. Milijoni zaradi mesa umirajo v Afriki, milijoni zaradi mesa umirajo na razvitem zahodu. Kar seješ, to žanješ. E.coli, Ehec, salmonela in druge zelo nevarne bakterije -
Kakšna je vloga cerkve pri tem? Molči in podpira izkoriščanje ljudi in uničevanje narave. Podpira lakoto in umiranje. Ima neizmerno bogastvo, pa ne ukrepa. To je cerkvena ljubezen. Po katoliškem nauku je "neločevanje odpadkov" ekološki greh (Družina, 12.6.2011, str. 11), množična živinoreja, ki uničuje živali, ljudi in naravo pa sploh ni greh. Očitno katoliški bog želi uničenje zemlje! Drugače si namreč ni mogoče razlagati delovanja cerkve. Kaj ima katoliški bog skupnega z Bogom Stvarnikom, ni jasno.