Katoliška cerkev ima v »katoliških« državah praktično v vsakem kraju svojo župnijo z eno ali več cerkvami. Na ta način vrši stalni posredni ali neposredni »pritisk« na lokalno prebivalstvo in oblast. Mnogokrat se župnik in župan »pobratita« in cerkveni vpliv se veča. Marsikje se »bratenje« dogaja še na višjih nivojih. Cerkev ima tudi škofije, ki komunicirajo z višjimi državnimi instancami in vršijo stalen pritisk na državo. Tudi druge oblike cerkvenega organiziranja (redovi, karitas …) imajo nalogo izvajati pritisk, kontrolirati in vplivati na družbo. V državah, ki so s Svetim sedežem navezale diplomatske odnose, ima cerkev tudi svoje veleposlaništvo, ki je še dodatna oblika kontrole in pritiska v dotični državi. Cerkev je odlično organizirana in strah pred njo je še vedno velik, še posebej na podeželju. Velik del ljudstva še posluša cerkev in mnogi politiki temu sledijo, še posebej v katoliških državah na Zahodu.
Cerkev stalno tarna, da ji ne gre dobro, da ima premalo sredstev za delovanje, da je diskriminirana in preganjana … Celic za tarnanje in »prosjačenje« ima ogromno. Vsak župnik, škof, menih, nuna … mora po službeni dolžnosti tarnati in »prosjačiti«, mnogokrat se namesto prošnje znajde že kar zahteva. Cerkev zahteva. To je del cerkvene taktike in strategije, da izsiljuje denar od države in ljudi. Ali je Jezus prosjačil za denar pri ljudeh in izsiljeval državo?
Cerkveno omrežje je zelo veliko in se razprostira po celotnem svetu. Cerkveni »facebook« je izjemno škodljiv, saj zastopa samo interese bogatih in vladajočih. Ljudstvo oz. ljudje so zanjo samo sredstvo za uresničevanje njenih interesov.
»Ni mogoče zanikati, da je organizacija Rimske cerkve prava mojstrovina človeškega uma. Samo takšna organizacija je navkljub tolikšnim napadom zmogla ubraniti takšne nauke. Izkušnje dvanajst sto razgibanih let, bistra in potrpežljiva skrb štiridesetih generacij do take popolnosti, da ji gre prvo mesto med vsemi napravami, kar jih je izumil človek za nadzorovanje človeštva,« je izjavil Macaulay. In še Avro Manhattan: »Moč katoliške cerkve, da se vmešava v socialne in politične razmere, je še veliko nevarnejša zavoljo tega, ker se nikakor ne omejuje na to ali ono deželo; razteza se na vse predele, kjer žive katoličani. Katoliška cerkev more torej posredno ali neposredno odločilno vplivati na notranjepolitična in mednarodna vprašanja. Še več: z ustanavljanjem in podpiranjem političnih strank ali skupin v raznih deželah in z istočasnim bojem proti drugim strankam in skupinam lahko postane politična sila prvega razreda.«15 Jasne besede obeh avtorjev! Ali bi bilo potrebno še kaj dodati?
Dodaj odgovor