Papež Frančišek je decembra 2018 izdal poslanico v zvezi z 52. svetovnim dnevom miru. V njej na veliko razpreda o miru in poziva mednarodno skupnost, naj si prizadeva za svet brez vojn.
»Prinašanje miru je osrednja naloga Kristusovih učencev,« pravi papež. Torej tudi njegova, če se smatra za Kristusovega učenca, kar bi bilo za pričakovati. Jezus je bil absolutni pacifist in takšen bi torej moral biti tudi papež. Zakaj potem papež podpira »pravične vojne«, kot to izhaja iz cerkvenega katekizma. Zakaj je papež podprl vojaški napad na islamsko državo, če je za mir? Ali je vojaški napad in v okviru njega ubijanje ljudi in uničevanje narave del miru? To bi bil absurd. Če nekdo podpre ubijanje, istočasno pa uči Božjo zapoved Ne ubijaj!, ali sledi Jezusu in je njegov učenec? To še posebej, ker papež v poslanici trdi, da je mir utemeljen na spoštovanju vsake osebe, kakršna koli je njegova zgodovina. Kakšno spoštovanje pa imajo osebe, ki so bile ubite od strani papeža podprtega napada na ljudi v islamski državi? Med njimi mnogi otroci in drugi civilisti. Papež se je strinjal z nasilno smrtjo tisoče in tisoče ljudi, za katere sicer pravi, da jim pripada spoštovanje! Absurdno! Mogoče pa je imel v mislih spoštovanje po smrti? In kakšno spoštovanje priznava papež gejem, prešuštnikom …, ki jim je namenil smrt, kot to izhaja iz cerkvene biblije. V njej namreč je desetine smrtnih obsodb tistih, ki kršijo določena cerkvena moralna pravila. Ali je poboj teh ljudi del miru? Še posebej, ker je po papeževih besedah biblija božja beseda in v celoti velja še danes, kar pomeni, da jo je potrebno izvrševati.
Več TUKAJ.
